Raziskava 2023
Zadovoljstvo javnosti z delovanjem slovenskih sodišč 2023
Uvodne besede predsednika Vrhovnega sodišča
Z velikim zanimanjem sem prebral izsledke najnovejše raziskave o zadovoljstvu z delovanjem naših sodišč. Na Vrhovnem sodišču se zavedamo, da je zaupanje javnosti v sodstvo temelj za njegovo učinkovito delovanje. Prav zato si nenehno prizadevamo za izboljšanje kakovosti storitev, pri čemer se osredotočamo na neodvisnost, nepristranskost, odgovornost, integriteto, pravičnost ter pravočasno reševanje zadev.
Zagotavljanje natančnih in jasnih informacij o delovanju sodišč je ključno za vodstva sodišč, pristojne institucije in državljane. V tem okviru sodstvo aktivno krepi odnose s splošno in strokovno javnostjo ter spodbuja strokovni in poklicni razvoj svojih zaposlenih. V okviru zaposlovanja je naš cilj ustvarjati najboljše možne delovne pogoje ter krepiti pripadnost in ponos na delo v sodstvu.
Vrhovno sodišče je letos že šestič izvedlo obsežno raziskavo o zadovoljstvu z delovanjem sodišč. Vprašalniki, zasnovani na mednarodnih izkušnjah in priporočilih Evropske komisije za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ), so bili naslovljeni na splošno in strokovno javnost, uporabnike sodišč in zaposlene. Zbiranje podatkov in analiza rezultatov sta bila zaupana Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.
Zaupanje splošne javnosti v sodstvo raste, saj je od začetka merjenja leta 2013 opazen trend rasti (s 4,4 na 5,9 točke). Kot najpomembnejše dejavnike zaupanja v sodišča splošna javnost ocenjuje spoštljivo ravnanje z ljudmi, pravičnost odločitev sodišč in razumljivost obrazložitve odločitev, sledi jim pravočasnost odločitev, šele na zadnjem mestu so stroški sodnih postopkov. Splošna javnost med sodniki najvišje ocenjuje njihovo strokovnost, nato dejstvo, da so razumevajoči do ljudi in pošteni, najnižje pa nepristranskost in neodvisnost. V primerjavi s preteklimi leti je pri skoraj vseh ocenjevanih vidikih dela sodnikov in delovanja sodišč opaziti pozitiven trend in izboljšanje ocen. Tisti anketiranci izmed splošne javnosti, ki so bili udeleženi v postopku pred sodiščem, so v tokratni raziskavi dali najvišje ocene do zdaj tako pravičnosti izida kot spoštljivemu odnosu sodnika.
Zadovoljstvo uporabnikov sodišč, torej oseb, ki so imele neposredno izkušnjo s sodiščem, z delovanjem sodišč je glede na ostale javnosti najvišje. Zaupanje uporabnikov sodiščem je po letu 2021 nekoliko upadlo po preteklem trajnem trendu rasti. Uporabniki so zadovoljni z občutkom varnosti na sodiščih in odnosom varnostnikov, niso pa najbolj zadovoljni s prostorom za čakanje in nasploh z opremljenostjo prostorov sodišča. Visoko raven zadovoljstva izkazujejo uporabniki tudi glede odnosa in strokovnosti sodnega osebja, niso pa tako zadovoljni glede časa trajanja postopkov, še posebej glede časa med vložitvijo zadeve na sodišče in prvo obravnavo. Uporabniki kažejo relativno visoko zadovoljstvo tudi s sodniki, najvišje ocenjujejo razumljivost jezika in odnos do strank, najnižje so ocenili možnost izraziti svoje mnenje. Uporabniki so spletni strani sodišč sodisce.si podelili visoke ocene in ocenili, da tam najdejo vse potrebne informacije, da so spletne strani pregledne in da so informacije ažurne. Približno polovica anketiranih je za pridobitev informacij o delovanju sodišča in sodnih postopkih uporabila spletno stran nasodiscu.si. Rezultati dodatnih analiz so – pričakovano – pokazali, da tisti, ki jim je sodišče razsodilo v korist ali delno v korist, statistično značilno bolje ocenjujejo vse vidike obravnave kot tisti, katerim sodišče ni razsodilo v prid. Medtem ko se je med leti 2013 in 2019 ta razlika vedno bolj povečevala, pa je od leta 2021 naprej opaziti manjšanje razlik med uporabniki glede na izid postopka.
Povečano raven zadovoljstva kažejo tudi izsledki anketirane strokovne javnosti. Obstajajo sicer občutne razlike med posameznimi strokovnimi javnostmi; že pri vprašanju zaupanja v delovanje sodišč državni odvetniki in državni tožilci izkazujejo kar za dve točki višje zaupanje od odvetnikov na 10-stopenjski lestvici. Predstavniki strokovne javnosti so izkazali najvišje zadovoljstvo doslej glede komunikacije s sodiščem, še vedno pa so zelo kritični do (ne)uporabe institutov za sankcioniranje udeležencev postopkov. Ocene sodnikov s strani strokovne javnosti so praktično pri vseh opazovanih vidikih na najvišji ravni doslej, vendar so tudi tu odvetniki daleč najbolj kritični. Najboljše doslej so tudi ocene sodnega osebja, tudi različni vidiki spletnih strani sodstva so prejeli najboljše ocene do sedaj. Pri delovanju sodišča predstavniki strokovne javnosti največ prostora za izboljšave vidijo pri hitrosti obravnave primerov in pogojih za sestanek s stranko, najbolj so zadovoljni s točnostjo obravnav in enostavnostjo pregleda sodnih spisov. Predstavniki strokovne javnosti predlagajo večjo hitrost postopkov, večjo informatizacijo poslovanja, uvedbo elektronskih spisov, večjo strokovnost sodnikov, pa tudi več sredstev za pravosodje, boljše plače sodnikov in boljše pogoje dela.
Raziskava o zadovoljstvu zaposlenih v sodstvu kaže na splošno zmanjšanje zadovoljstva, še posebej med sodnim osebjem. V primerjavi s prejšnjimi merjenji so ocene v večini kategorij upadle, kar nakazuje na potrebo po izboljšavah na različnih področjih. Komunikacija na delovnem mestu je ocenjena zmerno pozitivno, vendar v rahlem upadu. Najbolje so ocenjeni pretok informacij v ožji organizacijski enoti in razumljivost informacij, najnižje ocene so bile dane pretoku informacij znotraj celotnega sodišča ter pogostosti srečevanj s sodelavci in nadrejenimi. Zaposleni najvišje ocenjujejo občutek varnosti na delovnem mestu, sledijo zadovoljstvo z delovnim mestom in ponos, da delajo na svojem sodišču. Vse ocene v tej kategoriji raziskave so najnižje, odkar se meritve izvajajo. Najnižje doslej so zaposleni ocenili tudi medsebojne odnose. Najnižje ocene med vsemi pa so bile dane enakim možnostim za napredovanje in ustreznemu priznanju za prizadevanja pri delu.
Zaključim lahko, da so rezultati raziskave na mnogih področjih spodbudni, saj kažejo na stalno izboljševanje zadovoljstva, vendar pa so tudi nekatera področja, kjer se je treba dodatno potruditi, predvsem glede zadovoljstva zaposlenih na sodiščih. To se je v primerjavi s prejšnjimi leti občutno zmanjšalo, kar zahteva nujno pozornost in ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev in medosebnih odnosov.
Rezultati raziskav so za nas izjemno pomembni, saj nam omogočajo, da natančneje določimo prednostna področja delovanja sodstva, ki jih vsako leto predstavimo v posebnem dokumentu ob otvoritvi sodnega leta. Nekatere ukrepe lahko sodstvo izvede samostojno, medtem ko drugi zahtevajo finančna sredstva in sodelovanje zunanjih deležnikov.
dr. Miodrag Đorđević
predsednik Vrhovnega sodišča
Splošna javnost
Raziskava za merjenje zadovoljstva splošne javnosti z delovanjem sodišč
Metodologija: V telefonski javnomnenjski raziskavi v decembru 2023 je anketo v celoti izpolnilo 709 anketiranih posameznikov iz celotne Slovenije izmed 6.286 klicanih mobilnih in stacionarnih telefonskih številk.
Analizirane vsebine:
- Zaupanje v institucije
- Dejavniki zaupanja ljudi v sodstvo
- Delovanje sodnikov
- Delovanje sodišč
- Delovanje sodišč v prihodnje in izkušnje posameznikov na sodiščih
Strokovna javnost
Metodologija: Spletno anketo so v decembru 2023 ter januarju 2024 izpolnjevali državni odvetniki, državni tožilci in odvetniki. Povezava do spletnega vprašalnika je bila poslana na e-poštne naslove skupno 2.464 osebam. Odzivnost strokovne javnosti je bila relativno nizka, a ponovno nekoliko boljša kot v prejšnji izvedbi - anketo je v celoti izpolnilo nekaj več kot 12 odstotkov ciljne populacije (299 oseb, od tega 200 odvetnikov, 32 državnih odvetnikov in 23 državnih tožilcev, 44 sodelujočih v anketi na vprašanje o svoji funkciji ni podalo odgovora).
Analizirane vsebine:
- Percepcije o slovenskih sodiščih
- Pretok informacij
- Lastnosti sodišč
- Delovanje sodnikov
- Delovanje sodnega osebja in
- Postopek
- Obravnave
Uporabniki
Metodologija: Na slovenskih sodiščih je v decembru 2023 potekala anketa med uporabniki oziroma naključnimi obiskovalci sodišč o njihovem zadovoljstvu z delovanjem slovenskega sodstva. Sodno osebje je uporabnike poprosilo za izpolnjevanje ankete ob njihovih obiskih zaradi opravkov na sodišču, vprašalnike pa so izpolnjevali samostojno in jih anonimno oddali v pripravljene nabiralnike. Uporabniki slovenskih sodišč so izpolnili 933 od 3.000 razdeljenih anketnih vprašalnikov.
Analizirane vsebine:
- Splošno o sodstvu
- Dostop do informacij
- Dostop do sodišča in notranjost sodne zgradbe
- Delovanje sodišča
- Sodniki in postopek
Zaposleni
Raziskava o zadovoljstvu in motiviranosti zaposlenih na slovenskih sodiščih
Metodologija: V decembru 2023 ter januarju 2024 je potekala raziskava o zadovoljstvu na delovnem mestu med sodniki in zaposlenimi na slovenskih sodiščih. Anketo je na svoje službene e-poštne naslove prejelo vseh 4.169 sodnikov in zaposlenih. Vprašalnik je v celoti izpolnilo 1.037 zaposlenih, kar predstavlja nekaj manj kot 25-odstotno stopnjo odgovorov.
Analizirane vsebine:
- Pretok informacij
- Delovno mesto
- Zadovoljstvo na delovnem mestu
- Merila kakovosti
- Medosebni odnosi
- Možnosti napredovanja in nagrajevanja
- Odnosi z nadrejenimi
- Delovne obveznosti
- Cilji in vrednote sodišča
- Opremljenost z znanjem in prenos znanj
- Delitev odgovornosti
- Razvoj kariere
Minule raziskave
Raziskava 2021
Raziskava 2019
Raziskava 2017
Raziskava 2015
Raziskava 2013