vprašanja in odgovori

Ključne besede: diskriminacija, kazenska ovadba, ombudsman

Področje, kategorija: DELOVNOPRAVNO / Delovno in socialno sodstvo
Datum zadnje spremembe: 19.06.2014

Vprašanje

Kam se lahko obrnem, če menim, da sem kot delavec v podjetju diskriminiran?

Odgovor

Delodajalec mora kandidatu pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), s predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških.

Če posameznik meni, da je žrtev diskriminacije ali trpinčenja, se kot delavec lahko obrne na Inšpektorat RS za delo, ki opravlja nadzor nad izvrševanjem predpisov iz delovnopravnega področja in izreka sankcije za ugotovljene prekrške. Prav tako lahko po predhodnem pisnem opominu delodajalca, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ali vloži tožbo pred pristojnim delovnim sodiščem za zagotovitev sodnega varstva. Pred vložitvijo tožbe mora od delodajalca pisno zahtevati, da izpolni obveznost oziroma da odpravi kršitev. Če delodajalec v roku 8 delovnih dni po vročitvi zahteve ne izpolni svoje obveznosti oziroma odpravi kršitve, lahko delavec potem vloži tožbo na pristojno delovno sodišče, in sicer v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev delodajalčeve obveznosti.

Če oseba nima statusa delavca po ZDR, temveč javnega uslužbenca (odvisno za katero podjetje gre), mora pred vložitvijo tožbe od delodajalca prav tako zahtevati odpravo kršitve. Rok za odpravo kršitev na strani delodajalca je 15 dni. Pred sodnim varstvom pa je potrebno v roku nadaljnjih 8 dni izkoristiti tudi možnost pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja.

V primeru morebitnih kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin s strani državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, lahko posameznik sproži postopek tudi pred varuhom človekovih pravic (z vložitvijo pobude), v najhujših primerih diskriminatornega ravnanja pa se lahko odloči za uvedbo kazenskega postopka in podajo kazenske ovadbe na pristojnem državnem tožilstvu oz. policijski postaji.

 

Morda vas zanima tudi:

Ali mora biti pooblaščenec, ki me lahko zastopa v pravdnem postopku, vedno odvetnik?

Katere vrste sporov je primernih za vključitev v mediacijo?

Za koga se uporablja oziroma katera razmerja ureja Zakon o delovnih razmerjih?

nazaj na seznam