| 09.05.2022 |
Višje sodišče v Mariboru |
VSM Sodba I Cp 252/2022
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Slaba osvetljenost podhoda in pa dejstvo, da je bila zunaj že tema, torej, da je bil tožnik odvisen od obstoječe razsvetljave, bi nalagalo povprečno skrbnemu človeku, da je v danih razmerah posebej pozoren na površino, po kateri hodi. |
| 04.05.2022 |
Višje sodišče v Mariboru |
VSM Sodba IV Kp 45740/2019
|
Kazenski oddelek |
V kolikor je zagovornik z navedenim meril na kršitev kazenskega zakona, je povedati, da kršitev kazenskega zakona kot posledica zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ni mogoča. |
| 26.04.2022 |
Višje sodišče v Mariboru |
VSM Sodba IV Kp 20059/2019
|
Kazenski oddelek |
Ker je kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po prvem odstavku 127. člena KZ-1 dokončano že s tem, ko storilec pri prepiru ali pretepu poseže po nevarnem sredstvu, je neodločilno zoper koga vse in zakaj bi naj to sredstvo uporabil. |
| 21.04.2022 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sodba II Ips 112/2021
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Stališče, da je treba pri presoji sodnikovega ravnanja izhajati iz narave njegovega dela in zato tega pojma ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila sodna odločba lahko spremenjena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, je sodna praksa s poudarjanjem podobnosti v miselnem procesu sodnika in uradnika razširila na področje upravnega odločanja. Med oblastnim ravnanjem sodnika in uradnika pa so vendarle nekatere razlike. Medtem ko je sodniku imanentna sodniška neodvisnost – pri odločanju sledi svojemu... |
| 29.03.2022 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sodba VIII Ips 24/2021
|
Delovno-socialni oddelek |
Delavec, ki mu je bila nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi, je upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust tudi za leta, ki sledijo letu, v katerem je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana, torej za celotno obdobje priznanega delovnega razmerja, ki je kasneje prenehalo (v tem primeru s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi). |
| 17.03.2022 |
Višje delovno in socialno sodišče |
VDSS Sodba Pdp 60/2022
|
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore |
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da je tožnica zaradi (neupravičenega) neprihajanja na delo oziroma s svojo odsotnostjo z delovnega mesta od 19. 4. 2021 dalje, kršila dolžnost opravljati delo (prvi odstavek 4. člena, prvi odstavek 33. člena, prvi in drugi odstavek 34. člena in 37. člen ZDR-1). Zaradi navedenega je utemeljeno prejela sprva pisno opozorilo, nato pa redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Soglaša tudi s presojo o nemožnosti nadaljevanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj... |
| 09.03.2022 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sodba X Ips 74/2020
|
Upravni oddelek |
V skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZDDPO-2 odhodki za obresti od posojil tretjih oseb, za katera kvalificirani družbenik davčnega zavezanca (eksplicitno ali implicitno) jamči na način, ki posojilodajalcu zagotavlja poplačilo od ali iz sredstev kvalificiranega družbenika, niso davčno priznani, če kadarkoli v davčnem obdobju obseg te garancije presega štirikratnik zneska deleža tega družbenika v kapitalu zavezanca (presežek posojil), ugotovljeno glede na znesek in obdobje trajanja presežka posojil v davčnem obdobju. Pri tem so... |
| 08.03.2022 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep Cst 25/2022
|
Civilno-gospodarski oddelek |
S tem, ko Republika Slovenija, ki je v postopku uveljavljala izločitveno pravico, pa tožbe, na katero je bila napotena, ni vložila v zakonskem roku, je odpadla ovira za prodajo Spornih nepremičnin, ki so del prodanega kamnoloma. S prodajo tudi teh nepremičnin (kot dela poslovne celote) je prenehala tudi zatrjevana izločitvena pravica, torej zatrjevana lastninska pravica Republike Slovenije na Spornih nepremičninah, temu upniku pa je ostal le še zahtevek za plačilo terjatve po petem odstavku 299. člena ZFPPIPP. Že v sklepu Cst 475/2021... |
| 08.03.2022 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL sklep Cst 53/2022
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Določba drugega odstavka 121. člena ZFPPIPP je jasna in ne potrebuje nikakršne razlage niti je ne dopušča. V skladu s 125. členom Ustave Republike Slovenije so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon, enako je določeno tudi v prvem odstavku 3. člena ZS. Zakonskega besedila torej sodniki ne morejo prezreti, ni pa tudi podlage, da bi ga lahko tolmačili tako, da za obravnavano zadevo ne velja, s čimer bi se torej prosto odločali o tem, ali bodo povsem jasno zakonsko določilo sploh upoštevali. Postopanje, kot ga za obravnavano... |
| 02.03.2022 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sodba II Ips 69/2020
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka na dopustu je z vidika načela individualizacije višine odškodnine pomembno subjektivno doživljanje oškodovanca ob izgubi užitka na dopustu, z namenom upoštevanja pomena prizadete dobrine in namena odškodnine za nepremoženjsko škodo, tako da ta ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom, pa so v okviru načela objektivne pogojenosti višine odškodnine pomembni tudi naslednji dejavniki: dogovorjeni namen, lastnosti in cena potovanja... |
