| 12.01.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sodba II Cpg 566/2024
|
Gospodarski oddelek |
Ne glede na obširne toženkine pritožbene navedbe, s katerimi problematizira pravno kvalifikacijo zahtevka, uporabo posameznih predpisov ter presojo ravnanj obeh strank, je za odločitev v obravnavani zadevi odločilno eno samo vprašanje, ali je imela toženka pravno podlago, da je od tožnice zahtevala in obdržala plačilo spornega zneska. Iz dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katero je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano (prvi odstavek 458. člena ZPP), izhaja, da je bila cestnina za vse... |
| 09.01.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep I Ip 1216/2025
|
Izvršilni oddelek |
Ker je izvršnica izvršilni naslov (ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu), je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. To pomeni, da je dolžno le prisilno izvršiti obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno, pri tem pa v sam izvršilni naslov ne sme posegati in tudi ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine. Izvršilno sodišče ne more presojati ničnosti izvršnice. Glede na opisano naravo izvršnice dolžnik ne more v... |
| 10.12.2025 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sodba II Ips 54/2025
|
Civilni oddelek |
V tej zadevi je ostalo odprto še vprašanje, na kakšen način ugotoviti višino zahtevka za povračilo vlaganj v tujo nepremičnino. Ker med življenjskim primerom in končnim rezultatom, ki se odrazi v denarnem znesku, ni istovetnosti, je za ugotavljanje slednjega potrebna metoda, prek katere se to ugotovi posredno. Merila, ki naj začrtajo izhodišče te metode, so materialnopravna. Njihovo bistvo je, da se udejanji načelo izravnalne pravičnosti. To terja, da lastnik s plačilom ustreznega denarnega zneska izravna porušeno vrednostno... |
| 03.12.2025 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep II Cp 2159/2025
|
Civilni oddelek |
Pritožnik v domačem okolju ne more obvladati svojih bolezensko pogojenih ogrožajočih ravnanj. To potrjuje konkretna preteklost, ko je pritožnik začenši pred letom 2017 kršil spolno integriteto otrok (deklic), tako da je bil za to štirikrat kazensko obsojen, prestal zaporne kazni, a dejanja po prestajanju kazni spet ponovil, nazadnje je bil leta 2023 zato v priporu.
Pritožnik zaradi nedopustne vrzeli v delovanju sistema socialne varnosti na prosto mesto v ustreznem zavodu v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice čaka... |
| 13.11.2025 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sodba I Ips 43892/2015
|
Kazenski oddelek |
Merila za razmejitev obravnavanja prič kot obremenilnih ali razbremenilnih je ESČP prvič vzpostavilo v zadevi Škoberne proti Sloveniji. Pri svoji presoji je upoštevalo predvsem, kako je bila oblikovana zahteva obrambe za zaslišanje prič; glavni kriterij razmejitve je naslednji: ali je obramba glede na navedbe v zahtevi (a) želela le preizkusiti prejšnje izjave prič ali pa (b) je bila zahteva za zaslišanje prič namenjena podpori navedbam obrambe proti kazenskim obtožbam. |
| 05.11.2025 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sklep II Ips 49/2025
|
Civilni oddelek |
Za veljavnost izjave o pripoznavi zastaranega dolga zadošča pripoznanje temelja terjatve, morebitna navedba določenega zneska v izjavi o pripoznavi zastarane obveznosti pa ne zadošča za ugotovitev utemeljenosti višine zahtevka iz tega naslova. |
| 04.11.2025 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sodba VIII Ips 24/2025
|
Delovno-socialni oddelek |
Ugotovitve sodišč ustrezajo opredelitvi dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku po prvem odstavku 163. člena ZUTD in ureditvi obveznosti delavca in uporabnika v smislu 62. in 63. člena ZDR‑1. Revizijsko sodišče zato soglaša z zaključkom sodišč druge in prve stopnje, da je tretja toženka v razmerju do tožnika nastopala kot (dejanski) uporabnik in da s strani prve oziroma druge toženke ni šlo za zagotavljanje storitev tretji toženki kot naročniku.
Tudi v primeru, da pravni subjekt dejavnost zagotavljanja dela delavcev... |
| 04.11.2025 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sodba VIII Ips 22/2025
|
Delovno-socialni oddelek |
Pojem plačila za dejansko delo izhaja iz sodne prakse v primerih, ko delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določeno delovno mesto, po navodilih delodajalca dejansko opravlja dela in naloge drugega delovnega mesta, ki je vrednoteno višje, kot je vrednoteno delovno mesto, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Do plačila za dejansko delo je delavec upravičen ob pogoju, da ne opravlja svojega dela, temveč delo drugega (višje vrednotenega) delovnega mesta. |
| 04.11.2025 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sodba VIII Ips 14/2025
|
Delovno-socialni oddelek |
Bistvo plačila po dejanskem delu je v tem, da je delavec upravičen do plačila glede na vrednost dejansko opravljenega dela na višje vrednotenem delovnem mestu, kot je delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi. Vrednost tega dela opredeljuje izhodiščni plačni razred višje vrednotenega delovnega mesta. Ta vrednost se v primeru plačila za dejansko delo, ki je po svoji naravi plačilo za že opravljeno višje vrednoteno delo, ne spreminja še z napredovanji. Upoštevanje plačnih razredov napredovanja, doseženih na delovnem mestu po sklenjeni... |
| 30.10.2025 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sodba I Ips 32307/2014
|
Kazenski oddelek |
Pri presoji, ali gre za mučenje živali ali za pogin živali brez povzročenega ji trpljenja, je treba upoštevati intenziteto storilčevega ravnanja, torej težo oziroma način usmrtitve (npr. vrsto in naravo uporabljenega sredstva ter vrsto in naravo prizadejanih posledic), kot tudi storilčev odnos do tovrstnega dejanja. |
