| 17.09.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSLJ Sklep Cst 256/2026
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Sodišče prve stopnje bi moralo v sklepu o prodaji po 346. členu ZFPPIPP določiti način prodaje, ne pa nujno tudi izklicne ali izhodiščne cene in zneska varščine.Dejstvo, da je v teku razlastitveni postopek, ni ovira za prodajo v stečajnem postopku. |
| 20.12.2022 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sodba in sklep II Cp 1704/2022
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Ne glede na manjkajoč vpis v zemljiški knjigi sta se stvarna služnost in stvarno breme ob združitvi in kasnejši delitvi parcel prenesla. Zemljiškoknjižni prenos obstoječih pravic in bremen s služeče nepremičnine na novo nastale parcele namreč nima konstitutivnega učinka, ampak do prenosa pride že na podlagi zakona. |
| 24.09.2026 |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije |
VSRS Sodba VIII Ips 13/2026
|
Delovni in socialni oddelek |
Sodišči sta zmotno presodili, da določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika oži zakonski okvir iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 oziroma z zakonom dane pravice in postavlja potencialne štipendiste v slabši položaj, kot jim ga daje zakon. Uporabo te določbe, ki sofinanciranje iz javnih sredstev pogojuje z delitvijo sredstev na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma z nepotrebnim financiranjem s strani pristojnega ministrstva, sta neutemeljeno odklonili na podlagi pravila exceptio... |
| 26.08.2026 |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije |
VSRS Sodba X Ips 21/2026
|
Upravni oddelek |
Za čas pridobitve kapitala v primeru, ko je kapital pridobljen na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se šteje dan sklenitve pogodbe in ne dan smrti preživljank.V primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju se pri določanju vrednosti kapitala ob pridobitvi ne uporabi pravilo iz tretjega stavka drugega odstavka 98. člena ZDoh-2, ki se nanaša na uporabo vrednosti, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila. |
| 20.11.2024 |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije |
VSRS Sklep II DoR 164/2024
|
Civilno-gospodarski oddelek |
I. Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:- Ali je dovoljena pritožba stranskega intervenienta glede tistega dela izpodbijane odločbe, zoper katerega pritožbe ni vložila tudi tožena stranka, na strani katere se je stranski intervinent želel pridružiti pravdi?- Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb ZPP, ker ni izvedlo pritožbene obravnave oziroma ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje in zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje?- Ali obrazložitev pravnomočne sodbe sodišča... |
| 24.09.2026 |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije |
VSRS Sodba VIII Ips 16/2026
|
Delovni in socialni oddelek |
Sodišči sta zmotno presodili, da določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika oži zakonski okvir iz prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 oziroma z zakonom dane pravice in postavlja potencialne štipendiste v slabši položaj, kot jim ga daje zakon. Uporabo te določbe, ki sofinanciranje iz javnih sredstev pogojuje z delitvijo sredstev na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma z nepotrebnim financiranjem s strani pristojnega ministrstva, sta neutemeljeno odklonili na podlagi pravila exceptio... |
| 14.05.2026 |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije |
VSRS Sodba II Ips 60/2025
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Nemotena in izključna uporaba tožnikov sporne parcele in nenasprotovanje ne le prodajalcev temveč tudi samega lastnika (njegova pasivnost) in tretjih oseb omogočajo zaključek o obstoju v sodni praksi dopuščenih izjemnih okoliščin, ki dopuščajo pridobitev lastninske pravice na podlagi zunajknjižnega priposestvovanja. Drugačno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje o izpodbiti dobrovernosti tožnikov je prestrogo. Nepravilno se zavzema za pravni zaključek, da na podlagi zunajknjižnega priposestvovanja v primerih, ko v... |
| 22.09.2016 |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije |
VSRS sodba II Ips 70/2015
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Po presoji Vrhovnega sodišča je treba glede na naravo in zgradbo pravnega reda v času veljavnosti ZTLR pravno praznino glede vprašanja pridobitve osebne služnosti zapolniti tako, da je priposestvovanje mogoče, če je imel pravni subjekt nepremičnino v dvajsetletni posesti kot imetnik osebne služnosti ter je bil tudi v dobri veri, da je imetnik osebne služnosti. Takšno stališče je utemeljeno z analogno uporabo pravila o priposestvovanju stvarne služnosti z upoštevanjem omejitve na dobrovernega posestnika, ki je sicer pogoj za... |
| 04.10.2023 |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije |
VSRS Sklep II Ips 40/2023
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Izhajajoč iz namena določbe prvega odstavka 224. člena SPZ ni stvarnih razlogov za razlikovanje med različnimi vrstami služnosti glede na njihov nastanek. Služnost preneha z združitvijo, tudi če je nastala s priposestvovanjem in ni bila vknjižena v zemljiško knjigo.Pogojenost oživitve vpisane služnosti z odsotnostjo izbrisa (negativna predpostavka) še ne pomeni, da se pravilo o oživitvi zaradi razdružitve ne nanaša na nevpisane služnosti. V času združenega lastništva miruje tudi nevpisana služnost, a je oživitev mogoča le... |
| 05.03.2018 |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije |
VSRS Sklep II Ips 218/2017
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Glede na dejanske ugotovitve obeh sodišč sta bila podarjena „le in izključno“ solastninska deleža, in sicer vsakemu obdarjencu do ene polovice, takšna pogodbena volja je bila adekvatno izražena tudi v zemljiškoknjižni realizaciji darilne pogodbe, skladno s tem pa zapisan tudi tožbeni zahtevek predmetne tožbe, ki terja ugotovitev ničnosti le v tistem delu darilne pogodbe, ki se nanaša na toženčev solastninski delež. Odgovor na prvo dopuščeno vprašanje je torej, da je podana pasivna stvarnopravna legitimacija toženca, kot... |
