| 10.03.2026 |
Višje sodišče v Mariboru |
VSM Sklep I Ip 136/2026
|
Izvršilni oddelek |
Pritrditi je pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče prekoračilo pooblastilo, ko je samo odmerilo davek. To je v izključni domeni davčnega organa (drugi odstavek 14. člena ZDPN-2). Sodišče je dolžno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za nastanek davčne obveznosti, kot vrsto nepremičnine, davčni status udeležencev, in na podlagi teh dejstev pridobiti odločbo o odmeri davka na promet nepremičnin od davčnega organa. Šele na podlagi pravnomočne odločbe davčnega organa, v kateri je določen točen znesek davka, sodišče kupcu... |
| 26.02.2026 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sklep VIII DoR 1/2026-4
|
Delovno-socialni oddelek |
V skladu s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema od navedenega pravila velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Tožnik ne zatrjuje niti ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Poleg tega je predlog vložen prepozno. Po prvem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka predlog za dopustitev revizije podati v 30 dneh po vročitvi... |
| 26.02.2026 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sodba VIII Ips 25/2025
|
Delovno-socialni oddelek |
14. člen ZSVarPre ne daje podlage za presojo, da se družinska pokojnina, ki jo prejemata mladoletna otroka tožnice, ne všteva v lastni dohodek družine. |
| 19.02.2026 |
Upravno sodišče |
UPRS Sodba II U 410/2025-5
|
Upravni oddelek |
Na podlagi 18. člena ZMVN-1C se do vključno 31. 7. 2026 pri odločanju o premoženjskem stanju upravičenca do brezplačne pravne pomoči še vedno uporabljajo podatki, ki so za nepremičnine evidentirani v registru nepremičnin na dan 26. 3. 2020, in ne nove posplošene vrednosti nepremičnin, ugotovljene v letu 2025. |
| 04.02.2026 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sklep Cp 22/2025
|
Civilni oddelek |
Vprašanje nasprotovanja nesorazmerno visokih kaznovalnih odškodnin javnemu redu je ob odločanju o priznanju tuje sodne odločbe pomembno pravno vprašanje. Terja ugotavljanje dejstev (kakšen je bil historični dogodek, ki je utemeljil priznanje odškodnine, kakšna premoženjska ali nepremoženjska škoda je nastala, …) in uporabo ter razlago prava (kakšna odškodnina bi glede na ugotovljena dejstva predstavljala popolno odškodnino, ali prisojena odškodnina to presega in koliko, v čem je vzrok preseganja, ali gre pri tem za nasprotovanje... |
| 04.02.2026 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sodba II Ips 53/2025
|
Civilni oddelek |
Izpodbijana odločitev sodišča druge stopnje sloni na drugačnem materialnopravnem zaključku o nujnosti informiranja porokov in zastaviteljev, ne pa v drugačni presoji standarda izpolnitve pojasnilne dolžnosti, zato ne gre za sodbo presenečenja. |
| 21.01.2026 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sodba XI Ips 49705/2025
|
Kazenski oddelek |
Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je pripor zoper obdolženca odredil dežurni preiskovalni sodnik s sklepom I Kpd 49705/2025 z dne 12. 7. 2025. Isti sodnik je sodeloval tudi v senatu Okrožnega sodišča v Celju, ki je z izpodbijanem sklepom obdolžencu podaljšal pripor po vloženi obtožnici.
Iz ustaljene (ustavno)sodne prakse je razvidno, da v skladu z določbo 39. člena ZKP ni izključena možnost, da sodnik ne bi smel v isti zadevi sodelovati pri izdaji odločb na istem sodišču. Sodelovanje pri izdaji odločbe nižjega sodišča... |
| 13.01.2026 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sklep III Ips 6/2025
|
Gospodarski oddelek |
Tudi v primeru tožb, vloženih na podlagi 302. člena ZFPPIPP, sta za presojo objektivne identitete tožbenega zahtevka upoštevna tako tožbeni predlog kot dejanska podlaga tožbenega zahtevka. Kadar dva tožbena upravičenca vsak v svoji tožbi iz drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve tožene stranke utemeljujeta na različni dejanski in pravni podlagi, ni podana litispendenca med obema tožbama. |
| 07.01.2026 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sklep I R 237/2025
|
Civilni oddelek |
Odvetnik ve, da s predlogom za prenos pristojnosti ne bo uspel. O tem v danem primeru - glede na številne predhodno vložene predloge in jasno prakso Vrhovnega sodišča - ne more biti resnega dvoma. To pomeni, da abstraktno predlagalno upravičenje iz 67. člena ZPP uresničuje mimo namena tega instituta ter v neposrednem nasprotju z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka. Še več: uresničuje ga prav s ciljem, da se to načelo ne bi udejanjilo. Tak cilj pa je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (drugi odstavek 11. člena ZPP;... |
| 22.12.2025 |
Vrhovno sodišče |
VSRS Sodba I Ips 33524/2021
|
Kazenski oddelek |
Različno kot pri kaznivih dejanjih razžalitve po 158. členu, žaljive obdolžitve po 160. členu in opravljanja po 161. členu KZ-1, pri kaznivem dejanju obrekovanja po 159. členu KZ-1, razlogi za izključitev protipravnosti in/ali za izključitev krivde niso določeni. To je razumljivo, kajti ko je neresnična trditev o drugemu, ki lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, izrečena vedoma, njene protipravnosti z eventualno izjemo prisiljenosti iz 23. člena in skrajne sile iz prvega odstavka 32. člena KZ-1 ni mogoče izključiti z... |
