Na parkirišču bi moralo biti omogočeno plačevanje z gotovino

Postopek v tem primeru je začel Tržni inšpektorat, ki je podjetje in njegovo odgovorno osebo spoznal za odgovorna za prekršek po Zakonu o uvedbi eura (po 1. točki prvega odstavka 23. člena in drugem odstavku 23. člena zakona), ker pri poslovanju z uporabniki parkirnih prostorov na več parkiriščih nista zagotovila možnosti plačevanja z evrskimi bankovci in kovanci.

Zoper odločbo Tržnega inšpektorata sta podjetje in odgovorna oseba vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je okrajno sodišče zavrnilo. Nato sta vložila še pritožbo na višje sodišče, ki je odločitev prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je prekrškovni postopek ustavilo. Presodilo je, da njuno ravnanje ne izpolnjuje zakonskih znakov prekrška, saj je bil namen Zakona o uvedbi eura predvsem urediti prehod s tolarja na evro, ne pa celovito urediti način plačevanja v državi. Po presoji višjega sodišča prva omenjena določba sankcionira nesprejemanje evra kot valute po dnevu uvedbe evra, ne pa tudi zavračanja gotovinskega načina plačila, saj iz preostalih določb zakona ne izhaja obveznost zagotavljanja možnosti gotovinskega plačevanja.

Po vložitvi zahteve za varstvo zakonitosti s strani Vrhovnega državnega tožilstva je o zadevi odločalo še Vrhovno sodišče, ki je zahtevi ugodilo, saj je presodilo, da sta javno komunalno podjetje in odgovorna oseba izpolnila vse zakonske znake očitanega prekrška. Poudarilo je, da je omenjena zakonska določba že na jezikovni ravni povsem jasna in da jo je mogoče razumeti le tako, da prepoveduje oziroma sankcionira zavračanje plačila z evrskimi bankovci in kovanci.

Ob tem je Vrhovno sodišče opozorilo tudi na pravo Evropske unije. Monetarna ureditev držav članic, katerih valuta je evro, je v izključni pristojnosti Evropske unije. Pogodba o delovanju Evropske unije in Uredba o uvedbi evra določata, da so evrski bankovci in kovanci zakonito plačilno sredstvo. Sodišče Evropske unije pa je v svoji sodni praksi že pojasnilo, da pojem zakonitega plačilnega sredstva praviloma pomeni obveznost sprejemanja gotovinskih plačil.

Vrhovno sodišče je ob tem še poudarilo, da obveznost sprejemanja gotovine ni povsem brez izjem. Vendar pa je zavrnitev sprejemanja gotovine mogoče urediti le z zakonom, ki je sprejet zaradi varovanja javnega interesa, pri čemer mora takšna omejitev prestati tudi strogi test sorazmernosti.

 

Odločba bo objavljena na tem mestu, ko bodo za to izpolnjeni pogoji.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.