Zahteva za oceno ustavnosti zaradi nejasne ločnice med kaznivim dejanjem in prekrškom
12.06.2026 / Vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti v zvezi z 12. členom Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), ker ocenjuje, da je omenjena določba v nasprotju z 2. členom in prvim odstavkom 28. člena Ustave. Predstavlja namreč anomalijo pravnega reda, saj v zvezi s tatvino ni podana jasna ločnica med kaznivim dejanjem in prekrškom, s čimer se ustvarja nevzdržen oziroma absurden položaj, v katerem je za težje dejanje (opredeljeno kot prekršek) predpisana globa, za blažje (opredeljeno kot kaznivo dejanje) pa je mogoče izreči celo zaporno kazen.
Kot v zahtevi za oceno ustavnosti med drugim pojasnjuje Vrhovno sodišče, gre v tem primeru za situacijo, ko je znotraj istega pravnega reda tatvina enkrat opredeljena kot kaznivo dejanje (204. člen Kazenskega zakonika), drugič kot prekršek (12. člen ZNUZJV), in da torej med kaznivim dejanjem in prekrškom ni podane jasne ločnice. Nastalega položaja tako ni mogoče odpraviti z uporabo ustavnoskladne razlage oziroma drugih uveljavljenih razlagalnih metod, z uporabo katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kdaj storilec v konkretnem primeru izpolni zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, kdaj pa zakonske znake prekrška tatvine. Tak položaj ustvarja neustavno medsebojno neločljivost dveh sicer različnih kaznivih ravnanj, odločitev, ali gre v nekem primeru za prekršek ali za kaznivo dejanje, pa je prepuščena organom pregona.
Poleg tega določba 12. člena ZNUZJV ob sočasni veljavnosti določb 204. člena Kazenskega zakonika ruši notranjo statiko pravnega reda, ko temeljno obliko kaznivega ravnanja tako imenovane majhne tatvine opredeljuje kot prekršek, za katerega predpisuje (zgolj) globo, privilegirano oziroma milejšo obliko kaznivega ravnanja tako imenovane male tatvine pa ohranja nedotaknjeno kot kaznivo dejanje, za katerega je mogoče izreči (celo) zaporno kazen.
Zadeva je sicer povezana z obsodbo storilke, ki je bila na prvostopenjskem sodišču spoznana za krivo kaznivega dejanja tatvine in obsojena na kazen treh mesecev zapora. Sodbo je kasneje potrdilo tudi sodišče druge stopnje, nakar je obsojenkina zagovornica na Vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. Ker nastalega položaja ni mogoče razrešiti z ustavnoskladno razlago določbe 12. člena ZNUZJV, je Vrhovno sodišče v tej zadevi prekinilo postopek odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedene določbe na Ustavno sodišče. V njej Ustavnemu sodišču predlaga, da ugotovi neskladnost omenjene določbe ZNUZJV z Ustavo.
Zahteva za oceno ustavnosti I Ips 28907/2023
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.