Gimnazijci v sodni dvorani – simulacija glavne obravnave

Dijaki, razdeljeni v tabore, tj. sodniški, tožilski in zagovorniški tabor ter obtoženec, oškodovanka in priče, so zasedli svoja mesta v razpravni dvorani. Preostali dijaki pa so predstavljali javnost. Sojenja v Republiki Sloveniji so namreč javna, kar pomeni, da je dostop na obravnavo omogočen tudi javnosti.

Vrhovna sodnica je pred začetkom simulacije dijake opozorila, da v tej dvorani potekajo sojenja z več obdolženci in kot primer navedla sojenje v zadevi t. i. Balkanski bojevnik, v katerem je predsedovala senatu. Sojenje je, kot je poudarila, potekalo več kot dve leti, spis pa je na koncu obsegal približno 34.000 strani s prilogami.

Pod budnim očesom vrhovne sodnice so dijaki predstavili obtožnico in izvajali dokaze (npr. zaslišanje prič in branje listinskih dokazov). Beti Boh se je 15. oktobra 2022 s kolesom peljala ob Ljubljanici, v sprednji košari je imela torbico. Pri nekdanji tovarni Rog je mimo nje na kolesu pripeljal moški, zakrit s kapuco. Iz njene košare ji je vzel torbico in se odpeljal naprej. Vpila je za njim, naj ustavi, in vozila za njim, vendar ga ni uspela dohiteti. Pri Cukrarni je izginil. Na kolesarski stezi pri Cukrarni je Beti Boh opazila svojo torbico. V njej so bile vse njene stvari, razen denarnice, v kateri je imela osebne dokumente, bančne kartice, kartice ugodnosti in 100 evrov. Tatvino je prijavila na policijo. Policija je osumljenca prijela, sledila je sodna preiskava in zdaj tudi sojenje zaradi kaznivega dejanja velike tatvine.

Vrhovna sodnica je dijake opozorila na domnevo nedolžnosti, v skladu s katero velja tisti, ki je obdolžen kaznivega dejanja, za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Po zaključnih besedah tožilstva, obrambe in obtoženega je sledil pogovor z javnostjo oz. dijaki, tj. ali je obtoženec storil očitano kaznivo dejanje, ali je zanj kazensko odgovoren in o kazenski sankciji. Medtem je vrhovna sodnica sodnemu senatu pomagala z nasveti pri oblikovanju odločitve. Sodni senat v sestavi treh dijakov je tako sklenil, da je dovolj dokazov, da 22-letnega A. A., ki se mu je očitala storitev kaznivega dejanja predrzne tatvine, spozna za krivega.

Po koncu simulacije je vrhovna sodnica v pogovoru z dijaki med drugim spregovorila o svoji poklicni poti ter tudi o tem, kaj se ji zdi najpomembnejše pri opravljanju sodniške funkcije, ki jo opravlja že 30 let.

Vrhovno sodišče RS simulacije glavne obravnave organizira v okviru projekta približevanja sodstva mladim, da bi jih na podlagi igranih primerov resničnega dogajanja na sodišču seznanili z delovanjem sodstva, predstavili delo sodnikov ter različne vrste sodnih postopkov. S tem želimo pri mladih vzbuditi zanimanje za delovanje države in njenih podsistemov ter jih spodbuditi k aktivnemu vključevanju v razprave o pravni državi. Do konca tega šolskega leta bomo tako na Vrhovnem sodišču gostili še nekaj skupin učencev, dijakov ter domačih in tujih študentov.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.