Predsednik Vrhovnega sodišča podpira sodno reformo in dvig upokojitvene meje za vrhovne sodnike

Predsednik Đorđević je najprej pojasnil, da želi predstaviti stališča sodstva in predvsem Vrhovnega sodišča do Zakonov o sodiščih in o sodnikih. Poudaril je, da sodstvo potrebuje reformo sedaj oziroma čim prej, saj je zadeva dozorela po mnogih letih strokovnega usklajevanja in pripravljanja. “Potrebujemo enovitega sodnika, mobilnega sodnika in izenačenje obremenitev tako sodišč kot sodnikov. Zato so pozivi k ustavitvi zakonodajnega postopka neresni,” je izpostavil predsednik Vrhovnega sodišča.

Po njegovih besedah so sodniški reformi dali podporo tako predsedniki sodišč kot Vrhovno sodišče, ki je že leta 2014 zaznalo potrebo po spremembah in uvedbi enovitega sodnika, prav slednji pa predstavlja tudi središče tokratnih sprememb. “Reformo potrebujemo zaradi zagotovitve uspešnejšega delovanja sodišč, sodstva in hitrejše pravice za stranke,” je poudaril predsednik Vrhovnega sodišča in dodal, da sta bili leta 2018 v zvezi s tem ustanovljeni tudi dve delovni skupini, ki sta koordinirano pripravili pripombe na prihajajoče spremembe sodniške zakonodaje. V nadaljevanju pa so bile te strokovno usklajevane še z Ministrstvom za pravosodje. Predsednik Đorđević je v zvezi s tem odgovoril tudi na nekatere pomisleke glede prihajajočih sprememb, ki jih je bilo slišati v zadnjih dneh, ter zatrdil, da je sodstvo na dobri poti, da bo do uveljavitve sprememb dobro pripravljeno nanje.

V nadaljevanju je spregovoril še o morebitnem dvigu starostne meje za upokojitev vrhovnih sodnikov. Pojasnil je, da se je v času, odkar sta v zakonodajni proceduri Zakona o sodiščih in o sodnikih, začelo razmišljati tudi o mandatu predsednika Vrhovnega sodišča in mandatu vrhovnih sodnikov. “Ena od opcij, o katerih se sedaj pogovarjamo, je tudi dokončanje mandata predsednika Vrhovnega sodišča. Ta ideja je bila aktualna že v času mojega nastopa mandata kot predsednika. Sam tej ideji podaljšanja nisem posebej naklonjen, ker gre za nesistemsko rešitev. In ker je sedaj to razumljeno “ad personam”, torej kot nekaj osebnega in kot nekakšno reševanje predsednika Vrhovnega sodišča,” je povedal predsednik Đorđević.

Kot je pojasnil, pa je “na mizi” tudi druga rešitev, in to je podaljšanje mandata vrhovnih sodnikov oziroma dvig starostne meje za upokojitev vrhovnih sodnikov s sedanjih 70 na 75 let. “Sam se še nisem odločil, ali bi sploh želel opravljati svojo funkcijo po 1. januarju 2026. Po drugi strani pa odločno podpiram dvig starostne meje za vrhovne sodnike na 75 let, ker gre za sistemsko rešitev,” je pojasnil predsednik Vrhovnega sodišča.

Dodal je, da je bila sedanja omejitev na 70 let uzakonjena že pred več kot 30 leti. V tem času se je precej podaljšala življenjska doba, temu pa se prilagaja tudi pokojninska ureditev. V Veliki Britaniji se je denimo leta 2022 starostna meja za sodnike povišala na 75 let. V Španiji pa na primer razpravljajo o tem, da bi se starostna meja za sodnike iz sedanjih 67 let povišala na 72 let. Torej v zvezi s tem obstajajo neki strokovni argumenti, je povedal predsednik Đorđević in spomnil, da denimo na slovenskem Ustavnem sodišču sploh ni starostne omejitve, tako kot je denimo ni niti na Sodišču Evropske unije. “Iz vseh teh razlogov, in ne zaradi sebe, podpiram idejo o podaljšanju starostne meje za vrhovne sodnike na 75 let,” je še poudaril predsednik Vrhovnega sodišča.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.