Dijake v sodni dvorani so najbolj zanimale pravice in obveznosti prič

Simulacija glavne obravnave v fiktivni kazenski zadevi zoper 22-letnega Adama Adamiča, ki se mu je očitala storitev kaznivega dejanja predrzne tatvine, se je, tako kot vse kazenske zadeve na sodiščih, začela z oklicem in vabilom sodne zapisnikarice, naj vsi prisotni vstopijo v sodno dvorano. Tam je stranke in javnost že čakal (dijaški) sodni senat. Dijaki, ki so se odločili za aktivno sodelovanje v sodnem postopku, so prevzeli vloge strank v postopku, to je sodnikov, tožilstva, obrambe ter tudi obtoženca, oškodovanke in prič. Pod budnim očesom vrhovne sodnice Maje Baškovič so dijaki izvajali dokaze, podali zaključne besede ter v sodelovanju z javnostjo, ki so jo predstavljali njihovi sošolci, tudi odločili o krivdi obtoženega Adamiča.

Še pred začetkom simulacije je dijake nagovoril predsednik Vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević, ki je ob tej priložnosti na kratko predstavil svojo poklicno pot in pozdravil prizadevanja dijakov in profesorjev pri izvedbi tega projekta. Za njim je vodja Službe za odnose z javnostmi mag. Jaša Vrabec na kratko predstavil značilnosti slovenskega sodnega sistema ter razlike med sistemi tudi skozi uporabo različnih simbolnih elementov.

Po koncu dogodka je vrhovna sodnica Maja Baškovič udeležencem odgovarjala na številna vprašanja, povezana z vodenjem sodnih postopkov in delovanjem sodstva. Dijake je zelo zanimalo področje pričanja - predvsem, ali morajo tudi priče govoriti resnico in kakšni so ukrepi, če sodišče ugotovi, da se tega ne držijo. Zanimala jih je tudi vloga različnih sodišč v določenem sodnem postopku.

 

Vrhovno sodišče RS je simulacijo pripravilo v okviru projekta približevanja sodstva mladim, da bi jih na osnovi praktičnih primerov seznanili z delovanjem sodstva, predstavili delo sodnikov ter različne vrste sodnih postopkov. S tem želimo pri mladih vzbuditi zanimanje za delovanje države in njenih podsistemov ter jih spodbuditi k aktivnemu vključevanju v razprave o pravni državi.