Vprašanje nadomestila banki pred Sodiščem EU
29.05.2025 / Vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče je sredi maja 2025 prekinilo postopek odločanja v zadevi, povezani s kreditno pogodbo v švicarskih frankih. Na Sodišče Evropske unije je naslovilo vprašanje glede pravice banke do nadomestila za posojeni denar za obdobje, v katerem je potrošnik razpolagal s posojenim denarjem.
Gre za sodni spor med potrošnikom in banko, pri čemer sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili ničnost kreditne pogodbe. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je sporna le še višina vrnitvenega zahtevka potrošnika. V zvezi s tem se odpira pomembno vprašanje, ali imajo banke pravico do nadomestila za posojena sredstva za čas, ko je z njimi razpolagal potrošnik (kreditojemalec). Takšno nadomestilo bi vplivalo na znesek, ki ga potrošnik zahteva kot preplačilo.
Posledice nične pogodbe ureja nacionalno pravo držav članic Evropske unije, konkretno določbe Obligacijskega zakonika. Te določbe morajo sodišča držav članic razlagati, kolikor je mogoče, v skladu s cilji Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah.
Sodišče Evropske unije je v svojih odločbah že zavzelo stališče, da kreditna institucija v primeru ničnosti pogodbe ni upravičena do nikakršnega nadomestila za posojeni denar niti do valorizacije denarnega zneska zaradi padca njegove kupne moči po izplačilu potrošniku. Vendar Vrhovno sodišče ocenjuje, da se pravne in dejanske okoliščine v obravnavanem primeru pomembno razlikujejo od okoliščin zadev, v katerih je odločalo Sodišče Evropske unije ter da slovenskega prava ni mogoče razlagati na način, da banka ne bi bila upravičena do nikakršnega nadomestila za posojeni denar. Hkrati bi lahko bili v obravnavanem primeru učinki takšne razlage tudi v nasprotju z namenom Direktive ter nekaterimi načeli prava Evropske unije.
Vrhovno sodišče je zato prekinilo postopek in Sodišču Evropske unije zastavilo predhodno vprašanje:
“Ali je v nasprotju s členoma 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah sodna razlaga nacionalnega prava, po kateri lahko sodišče pri odločanju o kondikcijskem zahtevku potrošnika v zvezi z vzajemno izpolnjeno nično pogodbo o hipotekarnem kreditu v tuji valuti, v primeru, ko banka glede pomanjkljivih pojasnil o valutnem tveganju ni ravnala nepošteno v subjektivnem smislu in pogodba ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, banki naloži, da mora potrošniku vrniti razliko med seštevkom plačanih obrokov kredita v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka ter zneskom kredita v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika, zmanjšano za ustrezno nadomestilo za uporabo posojenega kapitala?”
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.