Upravna enota bo morala znova odločiti o obnovi postopka glede izdaje gradbenega dovoljenja
12.11.2024 / Vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče RS je odločilo, da mora biti tretjim osebam, ki bi lahko bile upravičene do udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, pa to zaradi nepravilne presoje upravnega organa niso bile, zagotovljena dejanska in učinkovita možnost uporabe pravnega sredstva obnove postopka.
Vrhovno sodišče je v postopku revizije zoper sodbo Upravnega sodišča odločalo o vprašanju pravočasnosti predloga za obnovo postopka v gradbenih zadevah in ustavnoskladne določitve roka iz drugega odstavka 47. člena Gradbenega zakona. Sklenilo je, da je tožeča stranka pravočasno podala predlog za obnovo postopka, zato bo morala pristojna upravna enota skladno s tem stališčem ponovno odločati o omenjenem predlogu.
Skladno z veljavno zakonodajo lahko določena oseba, na primer upravičeni sosed, ki mu ni bila dana možnost stranske udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, predlaga obnovo tega postopka le v zakonsko določenem roku dveh mesecev, v odločbi ugotavlja Vrhovno sodišče. Omenjeni zakonski rok za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja je skladno s prej veljavnim 47. členom Gradbenega zakona tekel od začetka gradnje in je bil tako po svoji pravni naravi objektivni rok, saj ni bilo bistveno, kdaj se je z gradnjo seznanila oseba, ki v postopku ni sodelovala. S tem je ureditev Gradbenega zakona tudi odstopala od splošne ureditve Zakona o splošnem upravnem postopku. Vsebinsko enako določbo vsebuje tudi sedaj veljavni Gradbeni zakon (GZ-1).
Vrhovno sodišče je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, ki je ustavnosodno presojo skladnosti navedene določbe Gradbenega zakona z Ustavo opravilo na zahtevo Vrhovnega sodišča (odločba U-I-405/22), tako odločilo, da mora biti tretjim osebam, ki bi lahko bile upravičene do udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zagotovljena učinkovita možnost uporabe pravnega sredstva obnove tega postopka.
Objektivni rok za obnovo postopka začne po ugotovitvah Vrhovnega sodišča teči s trenutkom zakonitega začetka gradnje, saj omejitve uveljavljanja pravnega sredstva obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče utemeljevati na nezakonitem ravnanju investitorja, ki je imetnik posameznega gradbenega dovoljenja, torej na nezakonitem začetku gradnje. Začetek gradnje pa je zakonit, če je gradnja objekta utemeljena na pravnomočnem gradbenem dovoljenju in tudi opazna, v smislu, da investitor skladno z zakonom zakoliči objekt, prijavi začetek nameravane gradnje in začne z gradnjo, gradbišče pa označi z gradbiščno tablo z vsemi predpisanimi sestavinami in podatki.
Glede na vse navedeno je Vrhovno sodišče tožbi ugodilo in spremenilo sodbo Upravnega sodišča, hkrati pa tudi odpravilo izpodbijano odločitev upravnega organa ter mu zadevo vrnilo v nov postopek, v katerem mora upoštevati stališča iz te sodbe. Ob tem Vrhovno sodišče poudarja, da je treba pomen in težo morebitnih pomanjkljivosti glede zakonitosti začetka gradnje presoditi v vsakem primeru posebej, in sicer z vidika njihovega posega v pravni položaj tretje osebe, ki bi želela v postopku sodelovati kot stranski udeleženec.
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.