Objavljeno je poročilo Sveta Evrope o evropskih pravosodnih sistemih za leto 2024
17.10.2024 / Vrhovno sodišče
Komisija Sveta Evrope za učinkovitost sodstva (CEPEJ) je včeraj objavila poročilo o oceni evropskih pravosodnih sistemov. Slovenija je kot zelo uspešna izpostavljena glede učinkovitosti, dostopnosti uporabnikom in naprednosti pri uporabi informacijsko – komunikacijske tehnologije (IKT).
Poročilo CEPEJ za leto 2024 ponuja podrobno analizo sodnih sistemov 44 držav članic in dveh držav opazovalk. Po podatkih v poročilu Slovenija še vedno izstopa po številu sodnikov na 100.000 prebivalcev: sodnikov v Sloveniji je skoraj enkrat več od evropskega povprečja. Slovenija ima 40,7 sodnika na 100.000 prebivalcev, kar je močno nad evropskim povprečjem, ki je v letu 2022 znašalo 22 sodnikov. V obdobju 2012-2022 se je sicer število sodnikov v Sloveniji zmanjšalo za 13,6 odstotka. Poročilo ob tem poudari, da je za večino držav srednje in jugovzhodne Evrope značilno, da imajo več kot 20 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Gre za države s podobno pravno zgodovino, ki med sodne zadeve vključujemo določene vrste zadev, ki jih drugje ne (npr. izvršilne zadeve, zemljiška knjiga, zapuščinske zadeve itd.).
Ker plače funkcionarjev in sodnega osebja pomenijo 3/4 proračuna sodstva, so izdatki za sodstvo na prebivalca relativno visoki. Slovenija tako izstopa po višini proračunskih sredstev, namenjenih sodstvu. Kljub temu poročilo navaja, da ima razmeroma dobro financiran sodni sistem glede na evropsko mediano in število prebivalcev.
Slovensko sodstvo se glede hitrosti reševanja zadev v povprečju uvršča med učinkovitejše države. Najbolj učinkovita so bila slovenska sodišča na kazenskem področju, še posebej na drugi stopnji, trajanje postopkov pa je najdaljše pri upravnih postopkih prvostopenjskih sodišč, ki narašča že od leta 2016. Upravno sodišče se je v preteklih letih soočilo z navalom novih primerov. Poročilo poudarja, da so se zaradi povečanega števila prednostnih zadev, med katerimi so prosilci za azil, redni postopki podaljšali. Pričakovani čas trajanja postopkov v kazenskih zadevah na prvostopenjskih sodiščih je 146 dni, v civilnih postopkih 337, v upravnih pa 540 dni.
Slovenija v pozitivnem smislu izstopa tudi po napredni uporabi IKT za upravljanje sodišč in komunikacijo med sodišči in uporabniki. Investicije v IKT so stalne, vse države so povišale sredstva na prebivalca, kar kaže na naraščajoči pomen IKT za pravosodni sistem, navaja poročilo. Na indeksu uvajanja IKT je Slovenija dosegla oceno 4,4, kar je rahlo nad evropsko mediano. Omenjeno je tudi orodje za pretvorbo govora v besedilo (TIPKO), ki ga uporabljajo slovenska sodišča.
Poročilo CEPEJ, ki zajema podatke o poslovanju sodstva za leto 2022, obravnava vrsto vprašanj o pravosodnih sistemih – od proračuna, človeških virov, učinkovitosti in institucionalne organiziranosti pravosodja, do uporabe tehnologij in skrbi za uporabnike. Poročilo, ki med drugim služi kot podlaga za sprejem ukrepov za izboljševanje kakovosti in učinkovitosti pravosodja, izpostavlja, da evalvacija sodnih sistemov ne pomeni razvrščanja držav po učinkovitosti ali kakovosti, saj so ti zaradi zgodovinskih, kulturnih, pravnih, jezikovnih in drugih razlogov tako različni, da jih ni mogoče postaviti na povsem enak skupni imenovalec. Neposredna primerjava podatkov med državami brez upoštevanja vseh specifik sodnih sistemov in ustreznih pojasnil je zato lahko zavajajoča.
Objava na spletišču Komisije Sveta Evrope za učinkovitost sodstva
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.