Evropska komisija Slovenijo pozvala k dokončanju ukrepov za zvišanje sodniških plač

Poročilo Evropske komisije poleg tega izpostavlja prizadevanja Vrhovnega sodišča RS za nadaljnjo širitev elektronskih komunikacijskih orodij za uporabnike sodišč, ob čemer navaja, da Vrhovno sodišče načrtuje nadaljnjo širitev elektronskih orodij za uporabnike sodišč tudi na kazenske, civilne, gospodarske in upravne zadeve. V zvezi s tem je predsednik Vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević že lani izdal odredbo, ki ureditev tega področja uvršča med prioritete. Tako je na omenjenih področjih predviden popoln prehod na elektronsko poslovanje za vsa sodišča in udeležence v postopkih. Elektronsko poslovanje je sicer že vrsto let omogočeno na področju izvršilnega in zemljiškoknjižnega postopka ter v postopkih zaradi insolventnosti, že nekaj časa se v elektronski obliki izvajajo tudi sodne dražbe.

Stopnja zaznane neodvisnosti sodstva v Sloveniji tako med širšo javnostjo kot pri podjetjih še naprej ostaja na povprečni ravni. Med splošno javnostjo je 45 odstotkov vprašanih ocenilo, da je stopnja neodvisnosti sodišč in sodnikov dokaj ali zelo dobra, medtem ko je bil pri podjetjih ta odstotek nekaj nižji in je znašal 40 odstotkov. Zaznana stopnja neodvisnosti sodstva v širši javnosti je sicer po dolgoletnem stalnem naraščanju v primerjavi z letom pred tem (53 odstotkov) nekoliko upadla, še vedno pa ostaja višja kot v letu 2020, ko je znašala 42 odstotkov. Zaznana stopnja neodvisnosti sodstva med podjetji ostaja na enaki ravni kot leto pred tem, vendar pa je višja kot leta 2020 (36 odstotkov).

Poročilo Evropske komisije tudi ugotavlja, da se je pozitivni trend dolgoletnega obdobja, v katerem se je učinkovitost slovenskih sodišč stalno povečevala, nekoliko upočasnil oziroma obrnil, čeprav je sodni sistem na splošno še naprej deloval učinkovito. Rahel upad učinkovitosti je bilo mogoče v letu 2023 opaziti na večini sodišč, nekoliko se je podaljšalo tudi povprečno trajanje postopkov. Čas trajanja sodnih postopkov predstavlja poseben izziv predvsem v zadevah pranja denarja in korupcije, izpostavlja poročilo.

Leta 2023 so sicer slovenska sodišča prejela v reševanje za en odstotek več zadev kot leto pred tem, medtem ko so rešila za en odstotek manj primerov kot leta 2022. V zvezi s tem poročilo Evropske komisije izpostavlja še, da Vrhovno sodišče pripravlja rešitve, s pomočjo katerih naj bi obrnili trend upadanja števila rešenih zadev. Na podoben način se sicer Vrhovno sodišče ves čas odziva na pomanjkljivosti in naslavlja težave, ki se pojavijo pri poslovanju slovenskega sodstva.

V poročilu je med drugim podrobno povzeto tudi dogajanje okoli urejanja plačne problematike za sodnike, tudi odločba Ustavnega sodišča, v zvezi s katero je Ustavno sodišče kasneje sprejelo še dopolnilno odločbo, v kateri je določilo, na kak način je potrebno omenjeno odločbo uresničiti. V zvezi s tem, kot je bilo že omenjeno, Evropska komisija zdaj Slovenijo poziva tudi k dokončanju ukrepov za zvišanje sodniških in tožilskih plač skladno z evropskimi standardi na tem področju.

Poleg tega so v poročilu omenjene še načrtovane spremembe glede umika imenovanja sodnikov iz pristojnosti Državnega zbora, v zvezi s spremembami sodniške zakonodaje pa je posebej izpostavljen tudi predlog o uvedbi enovitega prvostopenjskega sodnika, ki bi po prepričanju Vrhovnega sodišča prispeval k večji učinkovitosti sodišč in bolj enakomerni obremenitvi sodnikov.

 

Poročilo Evropske komisije o vladavini prava 2024 - Slovenija (angleška različica) 

Vir (spletna stran Evropske komisije)

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.