Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije
Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije

sodni postopki

Predsednik Florjančič s tremi ministricami o informatizaciji sodišč

26.07.2022 / Vrhovno sodišče

vsrs_informatizacija_3ministrice_26jul22_splet2.jpg

Na Vrhovnem sodišču RS je danes potekal sestanek na temo informatizacije poslovanja sodišč, ki so se ga udeležile pravosodna ministrica dr. Dominika Švarc Pipan, ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh iz Službe vlade za digitalno preobrazbo in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Predstavljeno jim je bilo trenutno stanje na slovenskih sodiščih, kjer je večina poslovnih procesov podprta z uporabo informacijske tehnologije, predstavljeni pa so bili tudi cilji, ki se nanašajo na celovito elektronsko poslovanje z udeleženci v vseh sodnih postopkih.

Predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič je ob tem izpostavil željo po sodelovanju sodstva z drugima vejama oblasti pri nadaljnji digitalizaciji sodišč oziroma sodnih postopkov, brez katerega so takšni cilji težko uresničljivi. Ob tem je poudaril, da predstavlja stabilnost okolja v sodstvu prednost pri doseganju zastavljenih ciljev na tem področju, po drugi strani pa kot ključno tveganje ostaja kronično pomanjkanje sistemskih in razvojnih inženirjev, zaradi katerega so lahko ogrožene prednostne naloge na področju informatizacije sodstva.

Sestanka sta se ob predsedniku Florjančiču udeležila tudi generalni sekretar vrhovnega sodišča Rado Brezovar in direktor Centra za informatiko mag. Bojan Muršec, ki sta ministricam predstavila trenutno stanje v zvezi z elektronskim poslovanjem na sodiščih. Izpostavila sta, da je informacijska tehnologija vzpodbudila vrsto zakonskih sprememb ter sprememb v poslovnih procesih in načinu dela sodišč, kar je pomembno prispevalo k dvigu učinkovitosti. Slovenska sodišča po njunih besedah letno prejmejo več sto tisoč elektronskih vlog (Zemljiška knjiga, Centralni oddelek za verodostojno listino, postopki zaradi insolventnosti itd.) in opravijo skoraj 1,4 milijona elektronskih vročitev. Drugi organi javne uprave in laična ter strokovna javnost vsak dan uporabljajo podatke informacijskih sistemov sodstva (vsako leto se npr. opravi več kot 12 milijonov vpogledov samo v Zemljiško knjigo), po drugi strani pa je tudi sodstvo v svojih postopkih odvisno od podatkov drugih državnih organov in institucij.

Med pomembnejšimi uspešno izpeljanimi projekti sodstva sta poleg že omenjene vzpostavitve Centralnega oddelka za izvršbo na podlagi verodostojne listine in vzpostavitve elektronske Zemljiške knjige omenila tudi sistem elektronskih sodnih dražb, ki je začel delovati v lanskem letu. Portal sodnedrazbe.si dnevno obišče od 1500 do 2000 uporabnikov, podatki tudi kažejo, da je po letu in pol delovanja portala spletno izvedenih že 90 odstotkov javnih dražb. Izpostavljen je bil še projekt Tipko, ki v pilotni fazi poteka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in omogoča avtomatsko prevajanje govora v besedilo. S projektom se želi razbremeniti sodne zapisnikarice in prispevati k hitrejšemu poslovanju s strankami v postopkih, v načrtu pa je razširitev projekta na celotno sodstvo.

Brezovar in Muršec sta še izpostavila, da so po odredbi predsednika Florjančiča v pripravi tudi nadaljnji koraki za razvoj elektronskega poslovanja v kaznovalnih in civilnih postopkih, ki vključujejo elektronsko vlaganje in vročanje ter dostop do elektronskega spisa in podatkov iz spisa. Gre za strateško usmeritev predsednika Vrhovnega sodišča RS, namenjeno uresničitvi celovitega elektronskega poslovanja z udeleženci v vseh sodnih postopkih. Poleg tega se med drugim intenzivno dela tudi na vzpostavitvi sistema za objavo sodnih odločb prvostopenjskih sodišč, ki obsega tako avtomatizacijo zajema kot tudi ustrezno anonimizacijo odločb.

Vse tri ministrice so izrazile zadovoljstvo nad današnjim srečanjem na Vrhovnem sodišču RS in pozdravile željo po usklajenem pristopu in sodelovanju na področju informatike, saj si želijo tudi bolj enotnega in povezanega oziroma celovitega sistema državnih organov in javne uprave. Pomanjkanje visoko kvalificiranih strokovnjakov je po njihovih besedah opazno v celotnem javnem sektorju, zato bo na tem področju treba poiskati ustrezne rešitve na ravni celotne države. Vse tri ministrice so se zavzele tudi za nadaljnje konstruktivno sodelovanje s sodstvom in skupno pripravo nadaljnjih projektov in ukrepov, kjer obstajajo možnosti za to.

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.