zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Na naših spletnih straneh uporabljamo naslednje vrste piškotkov:
  • Sejni piškotki (sodisce_utf8): služijo za shranjevanje začasnih informacij.
  • Google Analytics (__utma, __utmb, __utmc, __utmz, __utmv):služijo za anonimno zbiranje podatkov in poročanje o uporabi spletišča brez prepoznavanja posameznih obiskovalcev.
  • hideECLI : piškotek beleži, ali se pri dokumentih sodne prakse prikazuje identifikator ECLI.
  • __stid, __uset: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, ki doda možnost uporabe družbenih omrežij.
  • UID, UIDR: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, in so povezani s scorecardresearch.com ki meri število uporabnikov sharethis.com vtičnika.
  • important-automatic, important-stuff-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikaza pomembnih sporočil.
  • help-show: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja pomoči.
  • system-messages-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja sistemskim obvestil.
  • YouTube (PREF, VISITOR_INFO1_LIVE, YSC,..): služjo za beleženje stastisike ogledov, za sledenje preferenc uporabnikov in za razvrščanje oglasov povezanih z YouTube posnetki.
  • Google prevodi (PREF): služjo za beleženje, kako se vtičnik uporablja.


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Vrhovno sodišče potrdilo sodbo v zadevi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve

datum: 15.06.2021
vir: Vrhovno sodišče

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevi za varstvo zakonitosti v zadevi zaradi kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, saj je ocenilo, da sta sodišči prve in druge stopnje upoštevajoč okoliščine obravnavanega dejanja pravilno prepoznali, da je obsojenec nedvomno zapustil polje legitimnega in ustavno varovanega političnega govora.

Senat Vrhovnega sodišča je zavrnil argumente iz obeh zahtev za varstvo zakonitosti, s katerima sta obsojenec in njegova zagovornica izpodbijala pravnomočno sodbo v tej zadevi. V jedru obeh zahtev je bil očitek, da obsojenčevo ravnanje, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja. Po drugi strani pa je senat vrhovnih sodnikov poudaril, da obsojenec ni kaznovan zaradi svojih političnih prepričanj o nezadostnem zagotavljanju varnosti države in njenih prebivalcev, ampak zaradi spodbujanja k nasilju kot mehanizmu upravljanja javnih zadev, ki vsebuje vse znake kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve iz prvega odstavka 359. člena Kazenskega zakonika.

Vrhovno sodišče se je pri odločanju o zahtevi oprlo na naslednja izhodišča. Prvič, obravnavano kaznivo dejanje je t.i. čisto politično kaznivo dejanje, katerega namen je ogrozitev obstoja, ustavne ureditve ali varnosti Republike Slovenije. Presoja, kdaj je v ravnanju mogoče prepoznati namen ogrožanja varnosti države, temelji na merilih, ki jih je glede omejevanja svobode (političnega) združevanja sprejelo Ustavno sodišče RS v odločbi Up-301/96 z dne 15. 1. 1998. Bistveno je, da gola kritika, nepriznavanje, nasprotovanje oziroma odklanjanje ustavne ureditve Republike Slovenije za vstop v polje kaznivosti ne zadoščata. Ugotoviti je treba aktivno ravnanje “z namenom uničiti (odstraniti) veljavni ustavni red”. Takšno ravnanje sta sodišči prve in druge stopnje v izpodbijani sodbi pravilno prepoznali v obsojenčevih ponavljajočih, stopnjujočih sporočilih, ki so prerasla v zunanjo manifestacijo stališč, da je uporaba sile edini način za uresničitev obsojenčevih političnih prepričanj.

Drugič, kaznivo dejanje spada med t.i. verbalne delikte, zaradi česar je treba izhajati iz ustavno določenih pogojev, pod katerim so posegi v svobodo političnega izražanja zaradi varstva države sploh dopustni. Takšno podlago predstavlja prepoved vsakršnega spodbujanja k nasilju (drugi odstavek 63. člena Ustave RS). V jedru slovenske ustavne ureditve je prepoved uporabe nasilja kot mehanizma upravljanja javnih zadev, bodisi nasilja kot neposrednega nadomestka mehanizmov predstavniške ali neposredne demokracije, bodisi nasilja, ki se izmika demokratičnemu nadzoru. V obravnavani zadevi se obsojencu očita pozivanje in ščuvanje k neposredni izvršitvi kaznivega dejanja organizacije oboroženega upora (prvi odstavek 355. člena Kazenskega zakonika).

Senat Vrhovnega sodišča je ocenil, da sta sodišči prve in druge stopnje v izpodbijani sodbi pravilno presodili, da je obsojenec v svoja sporočila vključil vse, kar se zahteva, da v njih prepoznamo ravnanje z znaki dejanja organizacije oboroženega upora, z namenom ogroziti ustavno ureditev Republike Slovenije. Sodišči sta ob tem sledili merilom, ki jih je za posege v svobodo izražanja zaradi varstva države na podlagi 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin oblikovalo Evropsko sodišče za človekove pravice.

Kot tretje izhodišče pri presoji, ali so znaki kaznivega dejanja podani, pa je treba upoštevati ne le učinke na politično delovanje storilca, ampak tudi učinke na politično delovanje vseh, ki sodelujejo pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave). V obravnavani zadevi je ta presoja posebnega pomena, ker je bila obsojencu izrečena kazen zapora. Sodišči sta v izpodbijani sodbi večkrat in pravilno poudarili, da obsojenec ni kaznovan zaradi svojih političnih prepričanj o nezadostnem zagotavljanju varnosti države in njenih prebivalcev, ampak zaradi spodbujanja k nasilju kot mehanizmu upravljanja javnih zadev z vsemi znaki kaznivega dejanja iz 359. člena Kazenskega zakonika.

Kazenskopravni poseg v svobodo političnega izražanja mora biti vsebinsko jasno zamejen na tisti del izražanja, ki presega meje dopustnega političnega delovanja, pri čemer posameznika ni dopustno trajno ali celovito izključiti iz političnega življenja. Takšno omejevanje bi pomenilo udejanjanje prav tiste nevarnosti za temelje ustavnega reda, zaradi katerih je kazenskopravni poseg sploh določen. Enako pomemben dejavnik je (pričakovani) učinek na politično delovanje drugih ljudi. Kaznovalnopravno omejevanje svobode političnega govora mora zato iskati občutljivo mejo med varstvom svobode političnega govora in posegom, ki bi se - zaradi zastraševalnega učinka (chilling effect) - sprevrgel v lastno nasprotje.

V tej zadevi je odločal sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovne sodnice in sodnika Branko Masleša kot predsednik ter dr. Primož Gorkič, Barbara Zobec, mag. Kristina Ožbolt in Marjeta Švab Širok kot člani. Odločitev ni bila sprejeta soglasno.

 

Sodba I Ips 40945/2018 (zapis PDF)
Ločeno mnenje (zapis PDF)

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.

Ni dopustno delati slabo, da bi iz tega izšlo dobro.
Non sunt facienda mala, ut eveniant bona.