zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Na naših spletnih straneh uporabljamo naslednje vrste piškotkov:
  • Sejni piškotki (sodisce_utf8): služijo za shranjevanje začasnih informacij.
  • Google Analytics (__utma, __utmb, __utmc, __utmz, __utmv):služijo za anonimno zbiranje podatkov in poročanje o uporabi spletišča brez prepoznavanja posameznih obiskovalcev.
  • hideECLI : piškotek beleži, ali se pri dokumentih sodne prakse prikazuje identifikator ECLI.
  • __stid, __uset: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, ki doda možnost uporabe družbenih omrežij.
  • UID, UIDR: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, in so povezani s scorecardresearch.com ki meri število uporabnikov sharethis.com vtičnika.
  • important-automatic, important-stuff-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikaza pomembnih sporočil.
  • help-show: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja pomoči.
  • system-messages-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja sistemskim obvestil.
  • YouTube (PREF, VISITOR_INFO1_LIVE, YSC,..): služjo za beleženje stastisike ogledov, za sledenje preferenc uporabnikov in za razvrščanje oglasov povezanih z YouTube posnetki.
  • Google prevodi (PREF): služjo za beleženje, kako se vtičnik uporablja.


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Stanje vladavine prava v naši državi v letu 2020

datum: 01.03.2021
vir: Vrhovno sodišče

Evropska komisija je že v fazi zbiranja gradiva za novo poročilo o stanju pravne države v državah članicah EU v letu 2021, s čimer nadaljuje v letu 2020 začet nov pristop na tem področju, izražen v Poročilu o stanju vladavine prava v EU, ki je bil objavljen 30. septembra lani (Poročilo 2020). Za ta namen je bil različnim relevantnim deležnikom posredovan vprašalnik, na katerega bo do 8. marca 2021 odgovorilo tudi slovensko Vrhovno sodišče. Evropska komisija pri tem predlaga, da se Vrhovno sodišče v odzivu osredotoči predvsem na kritične točke, izpostavljene v Poročilu 2020, ter predstavi tudi druge pomembne pozitivne premike od zadnjega poročila, še posebej v zvezi z obvladovanjem pandemične situacije COVID-19.

Vrhovno sodišče je zato v intenzivni pripravi odgovorov na vprašalnik Evropske komisije, pri čemer bo izpostavljena hitra analiza Poročila 2020 in na tej podlagi predvideni ukrepi. Slednji so bili na primer obravnavani tudi v okviru priprave dokumenta Otvoritev sodnega leta 2021. Vrhovno sodišče se je vključilo tudi v obravnavanje Poročila 2020 v okviru posebej ustanovljene delovne skupine na Ministrstvu za pravosodje.

Glede na poziv Evropske komisije, da se obravnava tudi zakonodajo v pripravi in sprejeto relevantno novo zakonodajo, razvoj na področju sodne politike, sodne prakse in druge pomembne informacije za oceno stanja vladavine prava, bo vsekakor treba omeniti spremembo Zakona o sodiščih, ki je v zvezi z epidemijo COVID-19 določno in širše opredelila pristojnosti predsednika Vrhovnega sodišča. Izhajajoč iz novih pristojnosti je Vrhovno sodišče v letu 2020 intenzivno spremljalo stanje okuženosti v družbi in na sodiščih ter temu ustrezno avtonomno ukrepalo in prilagajalo poslovanje sodišč. Predstavljeni bodo tudi nekoliko slabši rezultati poslovanja glede na pretekla uspešna leta, ki so posledica omejitev poslovanja sodišč zaradi epidemije.

Vsekakor se bo treba dotakniti pričakovanih sprememb sodniške zakonodaje, katere cilj naj bi bil v prvi vrsti učinkovitejše delovanje sodstva ob nadaljnjih prizadevanjih za dvig kakovosti sojenja. Gre sicer za pristojnost Ministrstva za pravosodje, kjer pa se aktivnosti ne odvijajo z želeno hitrostjo. Tudi na tem področju je videti soodvisnost delovanja sodne veje oblasti od izvršilne in zakonodajne. Zaradi te soodvisnosti je prav, da Vrhovno sodišče v odzivu poudari tudi prizadevanja v tej smeri, ki so se v letu 2020 odrazila v pobudi predsedniku države za organizacijo tristranskega srečanja med predstavniki vseh treh vej oblasti oktobra 2020, z namenom izboljšanja medsebojnega komuniciranja in optimiziranega sodelovanja. Kljub tem prizadevanjem ugotavljamo, da se v državi krepi nerazumevanje glede razmerij med vejami oblasti in tako zavira krepitev načela pravne države v teh okvirih.

Na to kaže tudi prva vsebina, izpostavljena v Poročilu 2020, ki se je nanašala na vprašanje varovanja neodvisnosti sodnikov v posameznih konkretnih sodnih odločitvah. V zvezi s tem bo Vrhovno sodišče Evropsko komisijo vsekakor opozorilo na odločbo Ustavnega sodišča U-I-246/19-41 z dne 7. 1. 2021, s katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta Zakon o parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi protiustavna, saj ne določata ustreznega mehanizma, s katerim bi bilo mogoče preprečiti protiustavno poseganje v neodvisnost sodstva, s čimer omogočata nedopustne pritiske na delo sodnikov.

Ob izrecnem izpostavljanju Evropske komisije, da se opozori tudi na morebitna pomembna imenovanja na najvišjih sodiščih v državi, bo gotovo primerno opozoriti na lansko izvolitev vrhovnega sodnika v Državnem zboru, do katerega je prišlo v drugem poskusu, na ponoven predlog Sodnega sveta za izvolitev istega kandidata, ki ga je Državni zbor predhodno že zavrnil. Opozorilo v tem smislu je upravičeno glede na prizadevanja sodstva, da se izvolitev vrhovnih sodnikov umakne iz pristojnosti Državnega zbora in s tem izniči morebitni politični vpliv na izbiro.

Tu izpostavljena in tudi druga stališča Vrhovnega sodišča v zvezi s stanjem vladavine prava bo imelo vodstvo Vrhovnega sodišča možnost pojasniti še v neposrednem pogovoru s predstavniki Evropske komisije v bližnji prihodnosti.

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.

Dokazovati mora tožnik.
Petitori incumbit probatio.