Raziskava 2017
ZADOVOLJSTVO JAVNOSTI Z DELOVANJEM SLOVENSKIH SODIŠČ 2017
(datoteka PDF)
PUBLIC SATISFACTION WITH THE PERFORMANCE
OF THE COURTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA 2017
(PDF file, English version)
Zaupanje javnosti v delovanje sodišč ni samo sebi namen. Je eden izmed odzivov na delo sodišč in je zato lahko usmeritev za njegovo izboljšanje, za posvečanje posebne pozornosti nekaterim segmentom delovanja sodstva ali za boljše informiranje javnosti, tudi s pomočjo večje transparentnosti njegovega delovanja, kar lahko vpliva na korekcijo morebiti napačne predstave o delu sodstva. Temelj odnosa do javnosti pa je v prvi vrsti upoštevanje in zagotavljanje ustavnih izhodišč za delovanje sodstva, kot se ta udejanjajo skozi neodvisnost in nepristranskost, pri čemer ni mogoče zanemariti odgovornosti, integritete in poštenosti ter sojenja v optimalnem in predvidljivem času. Navedena ustavna izhodišča namreč niso namenjena le sodstvu samemu, temveč vsem potencialnim uporabnikom sodnih storitev, v najširšem pomenu torej vsem tistim, ki v resnici predstavljajo tudi javnost samo.
Državljanom, vodstvom sodišč in ostalim pristojnim institucijam je treba torej nuditi natančne in jasne informacije o delovanju sodišč. Sodstvo je odločeno krepiti odnose s splošno in strokovno javnostjo, zaposlene pa vzpodbujati v njihovem strokovnem in poklicnem razvoju, jim nuditi najboljše možne pogoje za delo ter krepiti občutek skupne pripadnosti in ponosa na delo v sodstvu.
Služba za razvoj sodne uprave na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije je z namenom udejanjanja teh ciljev že tretjič pripravila obsežno raziskavo o zadovoljstvu z delovanjem sodišč. Vprašalniki, sestavljeni na podlagi mednarodnih izkušenj in priporočil Evropske komisije za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ), so bili namenjeni splošni javnosti, strokovni javnosti (odvetnikom, državnim odvetnikom in državnim tožilcem), uporabnikom sodišč in zaposlenim. Zbiranje podatkov in analiza rezultatov je bila prepuščena zunanjemu izvajalcu, Znanstveno-raziskovalnemu središču Koper.
Rezultati že izvedenih raziskav so Vrhovnemu sodišču v pomoč pri vsakoletni pripravi prioritetnih področij sodstva, predstavljenih v dokumentu Otvoritev sodnega leta. Tako se v okviru delovne skupine Izboljšanje kakovosti sodstva in projektov Slovensko sodstvo 2020 – Sodimo skupaj izvaja vrsta aktivnosti, usmerjenih v izobraževanje in usposabljanje sodnikov in osebja, izmenjavo izkušenj in sodniških veščin, v še boljšo informacijsko podporo delovnim procesom na sodiščih, v okviru projekta postopkovna pravičnost pa se pripravljajo gradiva in vsebine, ki bodo laični javnosti na razumljiv način predstavila delovanje sodstva in temeljne značilnosti najbolj tipičnih sodnih postopkov. Ta raziskava je kvantitativna, njeni zaključki pa dajejo boljši vpogled v zadovoljstvo z delovanjem sodišč in hkrati omogočajo lažjo izvedbo kvalitativnih raziskav z vključevanjem različnih deležnikov in pripravo konkretnih ukrepov za izboljšanje zadovoljstva. Nekatere ukrepe lahko sprejema sodstvo samo, pri drugih je vezano na finančna sredstva in sodelovanje drugih, zunanjih deležnikov.
Rezultati izvedene raziskave so v določenih pogledih vzpodbudni, a sodstvo z njimi nikakor ne more biti zadovoljno. Zaupanje javnosti v sodstvo je namreč prenizko. Splošna javnost zaupanje v sodstvo ocenjuje še posebej nizko, a se je to zaupanje v zadnjih štirih letih vendarle izboljšalo. Ni zanemarljivo dejstvo, da sta bili od državnih institucij manjšega zaupanja deležni le še vlada in parlament. Po drugi strani uporabniki sodišč in strokovna javnost izražajo večje zaupanje v sodišča.
Zadovoljstvo s sodniki med splošno javnostjo je sicer še vedno nizko, a je najvišje od začetka raziskav leta 2013. Medtem ko so uporabniki sodnike ocenili relativno dobro ter višje kot pred štirimi in dvema letoma, pa je zadovoljstvo s sodniki med strokovno javnostjo nekoliko upadlo. Delež splošne javnosti, ki meni, da so postopki na sodiščih popolnoma pravični, je izredno narasel (s 44% leta 2013 na 59% leta 2017), skupno postopke kot pravične ocenjuje čez 70 odstotkov splošne javnosti. Več kot tri četrtine predstavnikov splošne javnosti meni, da je odnos sodnikov spoštljiv.
Splošna javnost sicer najvišje ocenjuje strokovnost sodnikov, uporabniki razumljivost in odnos sodnikov, strokovna javnost pa njihovo neodvisnost in nepristranskost. Najnižje, a še vedno visoko, uporabniki ocenjujejo možnost, da med obravnavo izrazijo svoje mnenje. Strokovna javnost je najbolj kritična do dostopnosti sodnikov, med posameznimi skupinami strokovne javnosti pa so najmanj zadovoljni odvetniki.
Ocene zadovoljstva uporabnikov z delovanjem sodišč so se v zadnjih štirih letih na splošno zvišale. Izboljšuje se zadovoljstvo s časovnimi vidiki reševanja zadev, s sodnim osebjem in jasnostjo pisanj sodišč, po drugi strani pa so uporabniki vedno bolj kritični do prostorskih pogojev in opremljenosti sodišč. Med predstavniki strokovne javnosti je v tokratni raziskavi zaznati nižje zadovoljstvo s praktično vsemi analiziranimi vidiki delovanja sodišč – slabše ne ocenjujejo le dela sodnikov in sodnega osebja, temveč tudi sodni postopek in organizacijo dela ter spletne strani sodstva.
Tudi pri dojemanju hitrosti sodišč pri reševanju zadev je najbolj kritična splošna javnost. Najmanj se vprašani strinjajo s trditvijo, da reševanje zadev poteka brez nepotrebnega odlašanja. Kljub jasnemu objektivnemu izboljševanju kazalnikov učinkovitosti sodstva v preteklih letih se ta ocena še naprej znižuje.
Splošna javnost, uporabniki in strokovna javnost so kot predloge za izboljšanje delovanja sodstva predlagali predvsem pospešitev postopkov oziroma reševanja zadev, reorganizacijo dela in informatizacijo poslovanja, sprejem bolj učinkovite zakonodaje, boljšo opremljenost ter spremembe, ki se nanašajo na delo in položaj sodnika (strokovna izobraževanja, večja neodvisnost in nepristranskost ter večja odgovornost).
Zadovoljstvo zaposlenih na sodiščih je relativno visoko, prav tako ponos na delo. Zaposleni imajo občutek, da si prizadevajo za doseganje ciljev, da poznajo vrednote sodišč ter zaupajo v svoje znanje. Dobro so bili ocenjeni razumljivost, pravočasnost ter pretok informacij. Visoke povprečne ocene so dobile tudi delovne razmere na sodišču, prenos znanja, možnosti izobraževanja ter medsebojni odnosi in odnosi z nadrejenim. Nižje so bile ocenjene možnosti za napredovanje, enakomernost razporeditev delovnih nalog ter vključenost v definiranje ciljev.
Kljub pomembnim premikom na bolje je še veliko prostora za izboljšave pri poteku postopkov, predvsem z vidika kakovosti ter sojenja v optimalnem in predvidljivem času. Tem ciljem se poskušamo približati tudi z vsakoletnim določanjem prioritetnih nalog sodstva, a tudi z ustreznim vključevanjem v zakonodajne postopke ali celo dajanjem pobud za zakonske spremembe. Pregled prioritet v zadnjih letih, podatki o poslovanju sodišč ter tudi rezultati te raziskave kažejo, da stopamo po pravi poti.
Ob objavi rezultatov tretje obsežne raziskave o zadovoljstvu z delovanjem slovenskih sodišč (podrobne rezultate za vsako izmed navedenih javnosti si lahko ogledate na spletnih straneh sodstva) se zahvaljujem sodelavcem in zunanjim strokovnjakom, ki so sodelovali pri njenem nastanku in izvedbi, ter predstavnikom strokovne javnosti in zaposlenim v sodstvu za njihovo pomoč in sodelovanje v raziskavi. Raziskavo bomo ponavljali, tako da bomo lahko sproti ugotavljali zadovoljstvo javnosti z delovanjem sodišč in na podlagi pridobljenih informacij sprejemali ukrepe za izboljšanje stanja v sodstvu.
Svoje delovanje lahko izboljšujemo predvsem s strokovnim in predanim delom. S takim pristopom bomo dosegli tudi večje zadovoljstvo različnih deležnikov s sodstvom, kar bo pomembno prispevalo k trajnemu dvigovanju ugleda sodstva v javnosti.
Mag. Damijan Florjančič
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije
SPLOŠNA JAVNOST
(datoteka PDF)
Metodologija: V telefonski javnomnenjski raziskavi v novembru 2017 je anketo v celoti izpolnilo 746 anketiranih posameznikov iz celotne Slovenije izmed 7.197 klicanih mobilnih in stacionarnih telefonskih številk.
Analizirane vsebine:
- Zaupanje v institucije
- Dejavniki zaupanja ljudi v sodstvo
- Delovanje sodnikov
- Delovanje sodišč
- Delovanje sodišč v prihodnje in izkušnje posameznikov na sodiščih
STROKOVNA JAVNOST
(datoteka PDF)
Metodologija: Spletno anketo so v novembru in decembru 2017 izpolnjevali državni odvetniki, državni tožilci in odvetniki. Povezava do spletnega vprašalnika je bila poslana na e-poštne naslove skupno 2.032 osebam. Odzivnost strokovne javnosti je bila relativno nizka, slabša kot v prejšnji izvedbi, saj je anketo v celoti izpolnilo manj kot osem odstotkov ciljne populacije (151 oseb, od tega 101 odvetnik, 30 državnih tožilcev in 20 državnih odvetnikov).
Analizirane vsebine:
- Percepcije o slovenskih sodiščih
- Pretok informacij
- Lastnosti sodišč
- Delovanje sodnikov
- Delovanje sodnega osebja in
- Postopek
- Obravnave
UPORABNIKI
(datoteka PDF)
Metodologija: Na slovenskih sodiščih je v novembru in decembru 2017 potekala anketa med uporabniki oziroma naključnimi obiskovalci sodišč o njihovem zadovoljstvu z delovanjem slovenskega sodstva. Sodno osebje je uporabnike poprosilo za izpolnjevanje ankete ob njihovih obiskih zaradi opravkov na sodišču, vprašalnike pa so izpolnjevali samostojno in jih anonimno oddali v pripravljene nabiralnike. Uporabniki slovenskih sodišč so izpolnili 1.253 od 3.000 razdeljenih anketnih vprašalnikov.
Analizirane vsebine:
- Splošno o sodstvu
- Dostop do informacij
- Dostop do sodišča in notranjost sodne zgradbe
- Delovanje sodišča
- Sodniki in postopek
ZAPOSLENI
(datoteka PDF)
Metodologija: V novembru in decembru 2017 je potekala raziskava o zadovoljstvu na delovnem mestu med sodniki in zaposlenimi na slovenskih sodiščih. Anketo je na svoje službene e-poštne naslove prejelo vseh 4.093 sodnikov in zaposlenih. Vprašalnik je v celoti izpolnilo 1.242 zaposlenih, kar predstavlja 30 odstotno stopnjo odgovorov.
Analizirane vsebine:
- Pretok informacij
- Delovno mesto
- Zadovoljstvo na delovnem mestu
- Merila kakovosti
- Medosebni odnosi
- Možnosti napredovanja in nagrajevanja
- Odnosi z nadrejenimi
- Delovne obveznosti
- Cilji in vrednote sodišča
- Opremljenost z znanjem in prenos znanj
- Delitev odgovornosti
- Razvoj kariere