sodni sistem

Pristojnosti posameznih stopenj in vrst sodišč

Enoten sodni sistem Republike Slovenije sestavljajo splošna in specializirana sodišča.

Specializirana sodišča delujejo le na področju delovnega in socialnega ter upravnega prava, splošna pa poznamo kot okrajna, okrožna, višja in vrhovno.

Zemljevid pristojnosti

Splošna sodišča

Splošna sodišča delujejo na štirih ravneh vsebinske pristojnosti, pristojnost pa je s sistemom krajevne razporeditve sodišč določena tudi teritorialno.

Okrajna sodišča

Okrajna sodišča so prvostopenjska sodišča, ki so skladno z 99. členom Zakona o sodiščih pristojna za obravnavanje:

I. v kazenskih zadevah:

za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let, razen v zadevah kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja;
za opravljanje preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejšnje točke;
za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon;

II. v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji:

v pravdnih zadevah v skladu z zakonom o pravdnem postopku;
v zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah, če zakon ne določa drugače, ter za vodenje zemljiške knjige;
v zadevah izvršbe in zavarovanja, če zakon ne določa drugače;

III. za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah, kadar tako določa zakon;

IV. za opravljanje zadev pravne pomoči, za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišče in za opravljanje mednarodne pravne pomoči v zadevah o prekrških.

Okrajna sodišča so (skladno s 30. členom Zakona o pravdnem postopku) v pravdnih zadevah pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov.

Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodišča pristojna, da sodijo:

v sporih zaradi motenja posesti;
v sporih o služnostih in realnih bremenih;
v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij.

V pristojnost okrajnih sodišč spadajo tudi spori, za katere niso po tem ali po kakšnem drugem zakonu pristojna okrožna sodišča.

Okrajna sodišča opravljajo tudi zadeve pravne pomoči, za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišče, ter druge zadeve, ki jih določa zakon.

V Sloveniji je 44 okrajnih sodišč.

V okviru Okrajnega sodišča v Ljubljani je za raven celotne države organiziran tudi poseben Center za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL).

Okrožna sodišča

Okrožna sodišča so prav tako prvostopenjska sodišča, ki pa so načeloma pristojna za višje vrednosti sporov oziroma kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen zapora nad tri leta. Po 101. členu Zakona o sodiščih so pristojna za obravnavanje:

I. v kazenskih zadevah:

za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera niso pristojna okrajna sodišča;
za opravljanje preiskave oziroma preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejšnje točke;
za opravljanje predhodnega postopka in sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih mladoletnikov;
za odločanje na prvi stopnji o izvršitvi kazenske sodbe tujega sodišča;
za izvrševanje kazenskih sodb iz 1., 3. in 4. točke ter za izvrševanje kazenskih sodb okrajnih sodišč;
za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine;
za odločanje v zunajobravnavnem senatu (tudi v kazenskih zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč);
za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon;
za opravljanje nadzorstva glede zakonitega in pravilnega ravnanja z obsojenci ter nadzorstva nad priporniki;

I.a v kazenskih zadevah, ki jih na podlagi 40.a člena tega zakona obravnavajo specializirani oddelki na sedežih višjih sodišč:

za sojenje o kaznivih dejanjih na prvi stopnji;
za opravljanje preiskave oziroma preiskovalnih dejanj;
za opravljanje predhodnega postopka in sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih mladoletnikov;
za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine;
za odločanje v zunajobravnavnem senatu;
za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.

II. v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji:

v pravdnih zadevah v skladu z zakonom o pravdnem postopku (glej spodaj);
o priznanju tujih sodnih odločb;
v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, ter v sporih v zvezi z njimi;
v sporih o pravicah intelektualne lastnine;
o predlogih za izdajo začasnih odredb vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, oziroma zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost ter o predlogih za izdajo začasnih odredb v zadevah v zvezi z intelektualno lastnino;
v nepravdnih postopkih o zadevah, za katere tako določa zakon;

III.za vodenje sodnega registra;

IV. za sojenje oziroma odločanje v drugih zadevah, če tako določa zakon;

V. za opravljanje zadev pravne pomoči v zadevah iz točke I. do IV. in za opravljanje mednarodne pravne pomoči, če zakon za posamezne vrste zadev ne določa drugače.

Okrožna sodišča so (skladno z 32. členom Zakona o pravdnem postopku) v pravdnih zadevah pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000 eurov.

Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrožna sodišča pristojna, da sodijo:

v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva;
v zakonskih sporih;
v sporih o zakonitem preživljanju;
v sporih o varstvu in vzgoji otrok;
v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, kadar se rešujejo skupaj s spori iz 4. točke;
v sporih iz avtorske pravice in sporih, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, ter spore v zvezi z varstvom konkurence;
v gospodarskih sporih;
v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom.

Okrožna sodišča so pristojna tudi za opravljanje zadev pravne pomoči za odločanje o priznanju tujih sodnih odločb v zadevah, ki spadajo v njihovo pristojnost, ter za opravljanje zadev mednarodne pravne pomoči.

Okrožna sodišča opravljajo tudi druge zadeve, ki jih določa zakon.

V Sloveniji je 11 okrožnih sodišč.

Višja sodišča

Višja sodišča omogočajo pritožbe zoper prvostopenjska sodišča. Poleg odločanja o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč z njihovega območja, odločajo tudi o morebitnih sporih o pristojnosti med temi sodišči.

V Sloveniji so štiri višja sodišča splošne pristojnosti (Celje, Koper, Ljubljana, Maribor), med njih pa se uvrščata tudi specializirani višji sodišči za upravno ter delovno in socialno pravo.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v državi. Nahaja se v Ljubljani in je skladno s 106. členom Zakona o sodiščih pristojno:

za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji v upravnih in računsko upravnih sporih, razen v zadevah, za katere zakon določa pristojnost drugega sodišča prve stopnje;
za sojenje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe sodišča prve stopnje v zadevah iz prejšnje točke ter o pritožbah zoper odločbe sodišč prve stopnje, za katere tako določa zakon;
za sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge stopnje;
za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč, razen v primerih, ko je za odločanje o izrednem pravnem sredstvu pristojno drugo sodišče;
za odločanje v sporih o pristojnosti med nižjimi sodišči, razen v primerih, ko zakon določa, da je za odločanje o takšnem sporu pristojno drugo sodišče;
za odločanje o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon;
za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.

Specializirana sodišča

Delovna sodišča

Štiri specializirana prvostopenjska sodišča so pristojna za odločanje o delovnih sporih, eno od njih tudi za odločanje o sporih iz socialnega zavarovanja.
Ta sodišča imajo skupno pritožbeno sodišče - Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Upravno sodstvo

Upravno sodišče Republike Slovenije zagotavlja sodno varstvo v upravnih zadevah ter ima status višjega sodišča.