gluhi in slepi v sodnih postopkih

Gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne osebe so zaradi specifičnih potreb na sodiščih deležne posebnih pravic glede uporabe jezika. Sodni postopek imajo pravico spremljati s pomočjo tolmača za znakovni jezik, s čimer jim je omogočeno enakopravno sodelovanje v postopkih.

Na spletnih straneh slovenskih sodišč je odslej gluhim in naglušnim v obliki video prispevka v znakovnem jeziku na voljo pojasnilo, v katerem so predstavljene pravice oseb s posebnimi potrebami v sodnih postopkih. Zaradi specifičnih potreb so gluhi in naglušni, kot tudi slepi in slabovidni, na sodiščih deležni posebnih pravic glede uporabe jezika, ki jim omogočajo enakopravno sodelovanje v sodnih postopkih. Posebne pravice se nanašajo tako na civilne in kazenske sodne postopke kot tudi na upravne in prekrškovne postopke.

Sodišče dolžno opozoriti na možnost tolmačenja

V vseh omenjenih postopkih je sodišče, pred katerim teče postopek, dolžno opozoriti stranke in druge udeležence, da imajo pravico postopek spremljati s pomočjo tolmača za znakovni jezik, če ne razumejo slovenskega jezika. Načeloma sicer velja, da naj bi gluhemu udeležencu v postopku vprašanja postavljali v pisni obliki, medtem ko naj bi nemi udeleženci pisno odgovarjali na vprašanja, če zaslišanja ni mogoče opraviti na ta način, pa se v postopek pritegne tolmača. Slednji mora osebam s posebnimi potrebami tolmačiti vse, kar stranke, priče, osumljenci in drugi udeleženci v postopku povejo na sodnem naroku.

Prav tako imajo pravico do ustnega prevajanja oziroma tolmačenja listin, ki se na sodnem naroku uporabljajo za dokazovanje, v kazenskem sodnem postopku pa tudi do pisnega prevajanja listin in drugega pisnega dokaznega gradiva v njim razumljivo obliko. Za obdolžence in osumljence v kazenskih postopkih to vključuje bistvene dokumente, na primer obtožne akte, vabila, odločbe o odvzemu prostosti, odločbe sodišč o izločitvi dokazov in sodbe.

Pravico do vseh pisanj v njim razumljivi obliki se osebam s posebnimi potrebami zagotovi na način, ki ga izberejo same, zlasti pa s prilagojenimi tehnikami pisanja in branja za slepe, slabovidne ali gluhoslepe, na primer z brajico, povečanim črnim tiskom, zvokom ali elektronsko obliko. V ta namen imajo sodišča možnost tiskanja v Braillovi pisavi, ki je zagotovljena preko Centra za informatiko pri Vrhovnem sodišču RS.

Stroški za tolmačenje ali prevajanje ali za zagotovitev pisanj v obliki, razumljivi gluhim in slepim osebam, ne bremenijo oseb s posebnimi potrebami, ampak jih krijejo sodišča iz proračuna.

Že dostopni orodji za prilagoditev strani

V Sloveniji sicer živi 1500 gluhih (med njimi jih okoli 1000 uporablja slovenski znakovni jezik kot prvi jezik) in še precej več naglušnih oseb, uradno registriranih pa je 2094 slepih in 1800 slabovidnih oseb, vendar po nekaterih podatkih v Sloveniji dejansko živi do 10.000 slepih in slabovidnih ljudi. Omenjena populacija je zaradi vidnih ali slušnih okvar ali zaradi popolne izgube obeh čutov zelo ovirana pri komunikaciji, dostopu do informacij in mobilnosti.

Poleg posebnih pravic v sodnih postopkih sta jim za lažjo uporabo spletnih strani slovenskih sodišč že dalj časa na voljo tudi orodji, s katerima je mogoče prilagoditi videz strani. Gre za možnost spremembe velikosti pisave in za uporabo visoko kontrastnega načina pri ogledu strani; obe sta umeščeni v desni zgornji kot spletnih strani. Vrhovno sodišče bo v prihodnje nabor vsebin in orodij za osebe s posebnimi potrebami še razširilo.