Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče
Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče

Predstavitev Letnega poročila 2008

09.06.2009 / Vrhovno sodišče

Slovenska sodišča so v lanskem letu prejela daleč največ novih zadev, vseh skupaj pa jih imela v delu skoraj poldrugi milijon. Rešila so jih več, kot prejela. Prevelik in naraščajoč pripad predstavlja eno večjih težav za normalno delovanje sodstva v prihodnosti. Odlični rezultati pri zemljiški knjigi, elektronski izvršbi in višjih sodiščih. Nerazrešen problem še vedno ostaja neprimerljivost položaja sodnikov in sodnega osebja z zaposlenimi v drugih vejah oblasti.

 

Slovenska sodišča so v lanskem letu prejela daleč največ novih zadev, vseh skupaj pa jih imela v delu skoraj poldrugi milijon. Kljub uspešni in vztrajni rasti učinkovitosti ter kakovosti dela slovenskih sodišč, predstavlja prevelik in naraščajoč pripad novih zadev eno večjih težav za normalno delovanje sodstva, je povedal predsednik Vrhovnega sodišča RS, Franc Testen.

Lani so sodišča prejela 783.046 novih primerov, rešila pa 833.081. Število novih zadev se je povišalo za 6,8%, rešenih pa za 9,1%. Zaostanki pri pomembnejših zadevah so se znižali za 12,4%, na višjih sodiščih pa za kar 65%. Statistike dodatno kažejo visoko povprečno kakovost sojenja, ki se kaže v razmeroma nizkem številu razveljavljenih ali spremenjenih prvostopenjskih odločb. Na kazensko pravnem področju, na primer, jih je tako ob koncu vseh postopkov razveljavljenih le 4%.

Tudi v lanskem letu se je zelo velik napredek poznal na področju zemljiške knjige, kjer povprečni čas za rešitev zadeve trenutno znaša 2 meseca in se še skrajšuje. Ob tem ne gre pozabiti, da je bil povprečni čas rešitve leta 2001 skoraj leto in pol. Pomemben preobrat se je zgodil tudi pri izvršilnih postopkih, kjer je novoustanovljeni Centeralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine, poseben projekt Evidenčnega oddelka Vrhovnega sodišča, s povprečnim rokom izdaje sklepa v dveh dneh potrdil napovedane učinke ne samo na področju izvršbe na podlagi verodostojne listine, ampak tudi na področju “klasične” izvršbe, kjer se je število nerešenih zadev bistveno znižalo saj so se nerešene zadeve in sodni zaostanki zmanjšali prvič po 2001.

Testen je ponovil ocene iz preteklih let, da se Vrhovno sodišče sooča s prevelikim in neobvladljivim pripadom novih zadev. Čeprav kazenski oddelek zadeve rešuje v povprečno 2,3 meseca, se civilni, delovno-socialni in gospodarski oddelek še vedno utapljajo v množici zadev. Vrhovno sodišče je za stranke in njihove zagovornike pogosto tretja pritožbena stopnja. Poleg samega obremenjevanja sodišča to pomeni tudi dodatno časovno odlaganje sodnega zaključka posamezne zadeve in vpliva na nezadovoljstvo in stroške strank v postopku.

Spremembe pravdne postopkovne zakonodaje, ki so bile uvedene v 2008, še niso imele možnosti pokazati rezultata. Predsednik Vrhovnega sodišča je poudaril, da je potrebno Vrhovnemu sodišču omogočiti učinkovito filtriranje zadev po kriteriju njihovega pomena za zagotavljanje enotne sodne prakse in razvoja prava tudi na kazenskem področju, pristojnost za izredno omilitev kazni pa prenesti na nižja sodišča.

Kot v preteklih letih, Vrhovno sodišče tudi letos ponovno opozarja, da je potrebno sodnikom zagotoviti plačni položaj, ki bo primerljiv z drugimi nosilci oblasti v zakonodajni in izvršilni veji oblasti, strokovnim sodelavcem in sodnemu osebju pa položaj primerljiv z delovnimi mesti v državni upravi.

Poročilo lahko prevzamete v celoti:

Dokumenti: