Kazenski oddelek
Skrbi za enotno uporabo in razvoj prava na kazenskem področju. Odloča o zahtevah za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne odločbe na področju kaznivih dejanj in prekrškov, v primerih, določenih z zakonom, pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč druge stopnje. Pristojen je za odločanje o pravnih sredstvih, vloženih zoper odločbe tega oddelka, ko tako določa zakon. V pristojnost oddelka sodi tudi odločanje o prenosu krajevne pristojnosti ter o sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju kazenskih in prekrškovnih postopkov.
Barbara Zobec
je od leta 2002 vrhovna sodnica na Kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča RS. Pred tem je bila sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, kariero sodnice pa je začela leta 1984 na takratnem Temeljnem sodišču v Ljubljani. Z referati s področja kazenskega prava in kazenskega procesnega prava je sodelovala na različnih konferencah, tako v Sloveniji kot v tujini, ter na seminarjih in sodniških šolah. Je tudi dolgoletna izpraševalka za področje kazenskega prava in članica stalne izpitne komisije za opravljanje pravniškega državnega izpita. Poleg tega je avtorica številnih člankov, objavljenih v pravni periodiki, in soavtorica zadnje izdaje Komentarja Ustave RS, Velikega znanstvenega komentarja posebnega dela Kazenskega zakonika in monografije Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi.
Maja Baškovič
dr. Primož Gorkič
mag. Aleksander Karakaš
Mitja Kozamernik
Marjeta Švab Širok
Izbor zadnjih odločb
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sodba I Ips 39962/2011 | 06.07.2023 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Spoštovanje jedra pravic iz 34. in 35. člena Ustave RS, ki ga mora zagotoviti država, narekuje, da je tudi izražanju grobih vrednostnih sodb postavljena meja. In ko obsojencu, kot v primeru izjav iz izreka izpodbijane sodbe, ne gre več za vplivanje na razpravo v javnem interesu, temveč zgolj za žalitev, sramotenje in osebno diskreditacijo sodnikov, protipravnost njegovega ravnanja ne more biti izključena. Iz prostorskih razlogov je razumljivo, da je število oseb, ki so dejansko navzoči na glavni obravnavi, vselej omejeno, vendar pa... |
| VSRS Sodba XI Ips 27824/2023 | 08.06.2023 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Sodna praksa je že oblikovala standarde obrazloženosti utemeljenega suma v sklepu o odreditvi pripora, po katerih morajo biti navedeni določni razlogi, iz katerih je razvidno, na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin je sodišče sklepalo o obstoju utemeljenega suma. Posplošene navedbe, da sum izhaja iz doslej zbranega dokaznega gradiva, zato ne zadoščajo. Vrhovno sodišče je že presodilo, da se za utemeljitev ponovitvene nevarnosti zahteva obstoj tako objektivnih kot tudi subjektivnih okoliščin, na podlagi katerih je mogoče... |
| VSRS Sodba I Ips 199/2016 | 25.05.2023 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO | Udeleženec odgovarja za napeljevanje h kaznivemu dejanju na podlagi 36.a člena in 37. člena KZ-1, če drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje. Sledeč zakonskemu besedilu je torej odločilna vzročna zveza med napeljevalčevim ravnanjem in odločitvijo glavnega storilca za izvršitev kaznivega dejanja, pri čemer ni pomembno, ali vzročno verigo sestavlja eden ali več zaporednih napeljevalcev. Kvalitativni prispevek (prvega) napeljevalca in kriminalna količina njegovega ravnanja sta pri neposrednem in posrednem napeljevanju namreč... |
| VSRS Sodba I Ips 10524/2020 | 25.05.2023 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO | Pri kaznivem dejanju lahke telesne poškodbe zakon določa več možnih alternativnih prepovedanih posledic, in sicer začasno okvaro ali oslabitev dela telesa ali organa, začasno zmanjšanje oškodovančeve zmožnosti za delo, prizadetost oškodovančeve zunanjosti ter začasno okvaro njegovega zdravja. Za to kaznivo dejanje torej ne zadostuje le nedovoljen poseg v telesno celovitost oškodovanca, temveč morajo nastati konkretne posledice na njegovem telesu, organu, zunanjosti ali pri njegovi zmožnosti za delo. Te posledice ne smejo biti... |
| VSRS Sodba IV Ips 63/2022 | 25.05.2023 | PREKRŠKI | Sodišče ustavi postopek o prekršku po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ko po izvedenem dokaznem postopku ni prepričano, da je obdolženec storil prekršek, opisan v obdolžilnem predlogu. Gre za dokazanost prekrška in ne za njegovo zakonsko določenost, ki bi zahtevala ustavitev postopka po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, namesto pravilno ustavitve po 5. točki prvega odstavka tega člena. |
| VSRS Sodba I Ips 22995/2017 | 25.05.2023 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Objektivne zakonske znake kaznivega dejanja po tretjem odstavku 249. člena KZ-1 izpolni tisti, ki dejansko razpolaga z zahtevanimi podatki in listinami in ga je davčni organ pozval k sodelovanju v davčnem postopku, vendar na njegovo zahtevo zahtevanih podatkov ni predložil. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ni potrebno, da bi bile dopolnilne norme izrecno označene v dejanskem opisu, saj sodišče ni vezano na pravno opredelitev, ki jo ponudi tožilec, sodišče druge stopnje pa lahko pravno oceno sodišča prve stopnje tudi... |
| VSRS Sodba I Ips 41847/2020 | 25.05.2023 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO | Po že ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča bo mogoče odvzem življenja na grozovit način opredeliti, kadar bodo ugotovljene tako objektivne kot subjektivne okoliščine. Prve se nanašajo na sam način izvršitve dejanja, ki se odraža v trpljenju žrtve, ko storilec žrtvi povzroča hude fizične bolečine ali psihično trpljenje, ki po intenziteti in trajanju presegajo običajno trpljenje, ki nastane pri vsakem umoru. Žrtev mora vse to sama občutiti, da lahko govorimo o tej obliki kaznivega dejanja, zato ne moremo govoriti o takšni... |
| VSRS Sodba I Ips 2213/2023 | 18.05.2023 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Da v takšnem opisu kaznivega dejanja manjka omenjeni namen iz 2. člena ZKLD je očitno in je zahtevi že glede uveljavljane kršitve kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP slediti. Še zlasti po ugotovitvi, da je konkretni opis v prvostopenjski sodbi tudi sicer nedoločen, da obsojenčevega ravnanja ni mogoče povezati niti s katerimkoli drugim splošnim kaznivim dejanjem, denimo zoper življenje in telo, kot je bilo opredeljeno v paragrafu 167 v zvezi s paragrafom 34 Kazenskega zakonika za Kraljevino Jugoslavijo (Uradni list ljubljanske... |
| VSRS Sodba XI Ips 80050/2022 | 18.05.2023 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Pri odločanju o odreditvi začasnega ekstradicijskega pripora ni relevantno, ali je na prvi pogled očitno, da izročitev ni dopustna. |
| VSRS Sodba IV Ips 5/2023 | 18.05.2023 | PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO | V primerih, ko sodišče odvzame predmet osebi, ki ni storilec prekrška, mora še posebej skrbno presoditi, ali je z odvzemom mogoče doseči namen te sankcije in ali je podana sorazmernost v ožjem smislu, pri čemer mora odvzem presojati še z vidika lastnika predmeta. Gre namreč za poseg v ustavnopravno zavarovano pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, zato mora sodišče opraviti tehtanje med posegom v lastninsko pravico in zagotavljanjem varnosti prometa oziroma udeležencev v prometu. V okviru te presoje mora sodišče upoštevati... |