vodstvo sodišča

Dr. Miodrag Đorđević se je rodil leta 1955 v Ljubljani. Leta 1980 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 2004 pa doktoriral s področja stečajnega prava. Tema njegove doktorske disertacije je bila "Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika (pravne osebe)".

Svojo poklicno pot je začel kot prvostopenjski sodnik na takratnem Temeljnem sodišču v Ljubljani. Leta 1992 je bil imenovan za višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani, leta 2003 pa za vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ves čas sodi na gospodarskem oddelku. Je strokovnjak s področja insolvenčnega prava. Leta 2002 je bil kot štipendist Fulbrightovega sklada na strokovnem usposabljanju na “U.S. Bankruptcy Court for the Middle District of Tennessee” in “Vanderbilt University Law School”, oboje v Nashvillu, Tennessee, ZDA.Je član številnih mednarodnih združenj (International Insolvency Institute - ustanovni član, INSOL Europe in INSOL International, IEEI in CERIL). V letih 2007- 2011 je kot predstavnik Republike Slovenije sodeloval v Delovni skupini UNCITRAL za insolvenčno pravo. Maja 2008, ko je Republika Slovenija predsedovala EU, je v New Yorku vodil koordinacijo držav članic EU na zasedanju Delovne skupine. V letih 2016 - 2017 je kot ekspert za insolvenčno pravo delal na projektu EU v Republiki Makedoniji. Je član Skupine Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije za implementacijo novel k ZFPPIPP.

Od leta 2010 do leta 2015 je bil na seznamu namestnikov izvoljenega sodnika za odločanje v posameznih zadevah na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Od leta 2015 je HELP Focal Point - predstavnik Republike Slovenije za program Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov o človekovih pravicah. Decembra 2015 je pridobil tudi HELP Trainer Certificate.

Od leta 2009 do leta 2021 je bil podpredsednik Slovenskega sodniškega društva, od leta 2021 pa je njegov častni član. V obdobju 2019 - 2023 je opravljal funkcijo podpredsednika, februarja 2023 pa je postal predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Govori angleško in srbsko/hrvaško. Obvlada tudi osnove francoščine.

Rado Brezovar je generalni sekretar na Vrhovnem sodišču RS od leta 2019. Je diplomirani pravnik z opravljenim državnim pravosodnim izpitom. Karierno pot je začel na Ustavnem sodišču, kjer je sodeloval pri vzpostavitvi pravnega informacijskega sistema Ustavnega sodišča kot dela enotnega pravnega informacijskega sistema v državi in pri vzpostavitvi informacijskega sistema za upravljanje zadev Ustavnega sodišča.

Na Vrhovnem sodišču se je zaposlil leta 1996, kjer je bil kot direktor Centra za informatiko odgovoren za enotno tehnološko podporo za poslovanje sodišč. Aktivno je sodeloval pri ključnih projektih slovenske sodne uprave na področju zemljiške knjige, izvršbe, sodnega registra in spremljanja različnih sodnih postopkov, ki so vključevali zakonodajne in organizacijske spremembe ter razvoj ustreznih informacijskih sistemov.

Med letoma 2010 in 2012 ter od leta 2015 naprej je bil kot svetovalec predsednika Vrhovnega sodišča na področju sodne uprave zadolžen za strateško načrtovanje kadrovskega menedžmenta, informatizacijo sodišč, spremljanje uspešnosti poslovanja sodišč, vodenje projektov ter zasnovo in spremljanje projektov, financiranih iz sredstev Evropskega socialnega sklada, kar je vključevalo tudi finančno, materialno in tehnično načrtovanje.

Kot rezidenčni svetovalec na Višjem sodišču za prekrške Republike Hrvaške je sodeloval pri dveh mednarodnih projektih, usmerjenih v celovito reformo zakonodaje, organizacije sodišč za prekrške in informacijske podpore. Bil je tudi osebni svetovalec hrvaškega ministra za pravosodje in predsednika Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, kjer je bil zadolžen predvsem za svetovanje ministru in predsedniku Vrhovnega sodišča pri uvajanju informacijskih sistemov za spremljanje sodnih zadev in določanju ključnih indikatorjev za ugotavljanje uspešnosti poslovanja sodišč.

Je izkušen predavatelj. Od leta 1990 je bil aktivno vključen v različne oblike izobraževanj, usposabljanj, seminarjev, delavnic in konferenc za različne pravosodne in državne organe, tudi v izobraževanj Centra za informatiko v pravosodju, Upravne akademije, CEPEJ, ameriške odvetniške zbornice, OECD, Evropske komisije (na primer pravni informacijski sistem, zemljiška knjiga in sodni register, upravljanje projektov, sodna uprava, poslovno obveščanje).