Gospodarski oddelek
Opravlja funkcijo sojenja na področju gospodarskega prava. Sodniki tega oddelka odločajo v gospodarskih sporih, med katere sodijo spori, v katerih kot stranke nastopajo gospodarski pravni subjekti. Obravnavajo zadeve, določene z zakonom, ter še posebej zadeve v plovbnih sporih, sodnoregistrskih sporih, sporih iz koncesijskih pogodb, sporih zaradi razveljavitve arbitražnih pogodb in arbitražnih odločb, sporih zaradi varstva izumov ali uporabe izumov in znakov razlikovanja ter uporabe firme, sporih v zvezi z varstvom konkurence in v zvezi s stečajnim postopkom ter zadeve v drugih postopkih, določenih z zakonom. Sodnice in sodniki oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije, o izrednih pravnih sredstvih - revizijah in zahtevah za varstvo zakonitosti - v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč nižjih stopenj. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju gospodarskih zadev.
Franc Seljak
je vrhovni sodnik postal leta 2016. Svojo karierno pot je začel v gospodarstvu, nakar je bil izvoljen za okrožnega sodnika. Prva leta je sodil na področju gospodarskih prestopkov, nato pa na področju gospodarskih sporov. Vodil je gospodarska oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani in kasneje Višjega sodišča v Ljubljani. Bil je tudi podpredsednik tega sodišča. Svoje strokovne prispevke s področja gospodarskega prava predstavlja predvsem na gospodarskopravnih šolah za sodnike ter na drugih izobraževanjih in delavnicah, ki jih organizira Center za izobraževanje v pravosodju.
Maja Jurak
dr. Damjan Orož
Magda Teppey
Izbor zadnjih odločb gospodarskega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sklep III Ips 6/2025 | 13.01.2026 | CIVILNO PROCESNO PRAVO, STEČAJNO PRAVO | Tudi v primeru tožb, vloženih na podlagi 302. člena ZFPPIPP, sta za presojo objektivne identitete tožbenega zahtevka upoštevna tako tožbeni predlog kot dejanska podlaga tožbenega zahtevka. Kadar dva tožbena upravičenca vsak v svoji tožbi iz drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve tožene stranke utemeljujeta na različni dejanski in pravni podlagi, ni podana litispendenca med obema tožbama. |
| VSRS Sodba III Ips 8/2025 | 09.12.2025 | OBLIGACIJSKO PRAVO, STVARNO PRAVO | Sodno uveljavljanje terjatve zoper dolžnika nima učinka na tek roka iz tretjega odstavka 154. člena SPZ zoper zastavitelja. Če zastavni upnik v roku desetih let ne uveljavlja pravice, ki jo hipoteka vsebuje, pravica preneha. |
| VSRS Sodba in sklep III Ips 15/2024 | 18.11.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO, PRAVO DRUŽB, INSOLVENČNO PRAVO | V skladu z jezikovno, sistematično in zgodovinsko razlago je treba določbe 55. člena ZGD-1 razlagati tako, da se za opredelitev velikosti družb upoštevajo merila iz prvega do petega odstavka 55. člena ZGD-1, razne za potrebe bilančnega prava, ki je predmet urejanja v okviru osmega poglavja ZGD-1. Zmotno je torej stališče sodišča druge stopnje, da določba 4. alineje osmega odstavka 55. člena ZGD-1 izniči posamezne kriterije iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 55. člena ZGD-1 in jo je tako treba vedno uporabiti pri presoji... |
| VSRS Sodba III Ips 21/2024 | 07.10.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Začetek stečajnega postopka zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine ni ovira za priposestvovanje ter nepremičnine v primerih, ko se pogoji priposestvovanja še niso izpolnili do začetka stečajnega postopka. Objava oklica o začetku stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom sama po sebi nima za posledico nedobrovernosti priposestvovalca. |
| VSRS Sklep III Ips 4/2022 | 13.06.2023 | TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV, USTAVNO PRAVO, PRAVO EVROPSKE UNIJE, PRAVO DRUŽB, PREVZEMI | Cena za odkup vrednostnih papirjev v prevzemni ponudbi ne temelji na ekonomskem ali računovodskem vrednotenju ciljne družbe (oziroma njenega premoženja), ampak na mehanizmu ponudbe in povpraševanja z delnicami ciljne družbe v prej opredeljenem določenem časovnem okvirju.Pravična cena v prevzemni ponudbi je tako odsev transakcij z delnicami ciljne družbe v zadnjem letu pred objavo prevzemne ponudbe, na končno ceno pa lahko vplivajo tudi pomožni varovalni mehanizmi (poročilo o primernosti cene v prospektu, možnost konkurenčne ponudbe... |
| VSRS Sklep III Ips 9/2025 | 08.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Razlogom sodišča druge stopnje, da je s spremembo poseglo v izrek prvostopenjske sodbe, ker je sodišče prve stopnje dvakrat odločilo o istem zahtevku, najprej v I. točki izreka, nato pa še v II. točki izreka, bi bila skladna le zavrnitev (enakega) zahtevka, kot naj bi bil (ponovno) vsebovan v II. točki izreka prvostopenjske sodbe. Sodišče druge stopnje pa je vsebino zahtevka, ki naj bi ga kot nesklepčnega zavrnilo, v prvem odstavku I. točke izreka izpodbijane sodbe opredelilo kot zahtevek za solidarno plačilo zneska 2.019.492,00 EUR... |
| VSRS Sklep III Ips 7/2024 | 08.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO, ODŠKODNINSKO PRAVO | Strankina pravna naziranja niso omejena s prekluzijami. Zato ne drži zaključek sodišča druge stopnje, da so bile trditve tožeče stranke o tem, da ne bi mogla pridobiti vodnega soglasja in da je takratna nepremičnina parc. št. 948/5, k. o. ... pridobila status odlagališča odpadkov, kar naj bi predstavljalo oviro za pridobitev gradbenega dovoljenja, prepozne.Ker se sodišče druge stopnje zaradi napačnega stališča o prekluziji navedb tožeče stranke ni opredelilo do njenih materialnopravnih pritožbenih ugovorov, pri čemer ti niso... |
| VSRS Sodba III Ips 5/2025 | 08.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO, KAZENSKO PROCESNO PRAVO, OBLIGACIJSKO PRAVO | Rok iz 367. člena OZ varuje učinke pretrganja zastaranja. Ko sodišče druge stopnje o pritožbi zoper sodbo kazenskega sodišča, s katero je bil oškodovanec napoten, da odškodninski zahtevek uveljavlja v pravdi, odloči na seji, na kateri sodbe ne razglasi, začne rok treh mesecev iz 367. člena OZ teči, ko je oškodovancu vročena odločba sodišča druge stopnje.ZKP v prvem odstavku 129. člena ne ureja vprašanja zastaranja civilnopravnega zahtevka, o katerem kazensko sodišče sploh ni odločilo. V okviru civilnopravnega zahtevka je... |
| VSRS Sodba III Ips 8/2024 | 08.07.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Sodišče z vmesno sodbo izreče, da je zahtevek po temelju utemeljen. Izrek vmesne sodbe, v katerem se ugotovi odškodninska odgovornost tožene stranke, je zato napačno oblikovan, saj pomeni ugotovitev obstoja pravnega razmerja, katerega sodišče, če stranka ni postavila vmesnega ugotovitvenega zahtevka, samo ne more ugotoviti. Vendar pa se mora učinek vmesne sodbe presojati samó iz njenega naziva; vsaka sodba, ki je označena kot vmesna sodba, lahko učinkuje le v konkretni pravdi in ne more doseči istih učinkov, kot bi jih dosegel... |
| VSRS Sklep V Up 1/2025 | 27.08.2025 | UPRAVNI SPOR, VARSTVO KONKURENCE, DAVKI | Kriterijem pravnega standarda težko popravljive škode ne zadostijo hipotetične pritožničine navedbe, da bi ji v primeru prostovoljnega plačila administrativne sankcije pred nastopom pravnomočnosti odločbe, če bi kasneje uspela v upravnem sporu in dosegla odpravo upravnega akta, nastala finančna škoda, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe.Administrativna sankcija se lahko prisilno izvrši šele po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena. V upravnem sporu izpodbijana upravna odločba ni izvršljiva, zato je ob... |