Gospodarski oddelek
Opravlja funkcijo sojenja na področju gospodarskega prava. Sodniki tega oddelka odločajo v gospodarskih sporih, med katere sodijo spori, v katerih kot stranke nastopajo gospodarski pravni subjekti. Obravnavajo zadeve, določene z zakonom, ter še posebej zadeve v plovbnih sporih, sodnoregistrskih sporih, sporih iz koncesijskih pogodb, sporih zaradi razveljavitve arbitražnih pogodb in arbitražnih odločb, sporih zaradi varstva izumov ali uporabe izumov in znakov razlikovanja ter uporabe firme, sporih v zvezi z varstvom konkurence in v zvezi s stečajnim postopkom ter zadeve v drugih postopkih, določenih z zakonom. Sodnice in sodniki oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije, o izrednih pravnih sredstvih - revizijah in zahtevah za varstvo zakonitosti - v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč nižjih stopenj. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju gospodarskih zadev.
Magda Teppey
opravlja sodniško funkcijo na Gospodarskem oddelku Vrhovnega sodišča od leta 2022. Poklicno pot je začela kot pravna svetovalka v gospodarstvu, nato pa je bila generalna sekretarka Stalne arbitraže pri GZS. Sodniško funkcijo je nastopila leta 1998, in sicer najprej na Okrožnem sodišču v Ljubljani in nato na Višjem sodišču v Ljubljani. Delovala je tudi kot mediatorka ter bila uvrščena na seznam mediatorjev Okrožnega sodišča v Ljubljani ter Višjega sodišča v Ljubljani. Je članica mreže evropskih sodnikov Odbora za zagotavljanje kakovosti in konsistentne pravne prakse pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino. Od leta 2021 je članica razširjenega pritožbenega senata Evropskega patentnega urada in (nadomestna) članica svetovalnega odbora Enotnega patentnega sodišča. Kot arbitrica je uvrščena na listo Centra za mediacijo in arbitražo za patente pri Enotnem patentnem sodišču. S svojimi prispevki sodeluje pri različnih oblikah izobraževanja in strokovnih srečanj doma in v tujini ter je (so)avtorica več strokovnih člankov.
Maja Jurak
dr. Damjan Orož
Izbor zadnjih odločb gospodarskega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sklep III Ips 16/2025 | 07.07.2026 | PRAVO DRUŽB | Za družbo je nujno potreben cilj zagotovitev ohranitve in dolgoročnega poslovanja podjetja. V tem smislu je pomemben namen družbe, ki je določen zakonsko ali v aktu družbe. Namen tožene stranke je, da na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 69. člena ZOEE v zvezi s prvim odstavkom 73. člena ZOEE in v skladu s Pogodbo izvaja posamezne naloge gospodarske javne službe distribucije električne energije iz drugega odstavka 69. člena ZOEE. Zadržanje dobička bi bilo tako v tem primeru utemeljeno le, če bi bilo z izplačilom bilančnega... |
| VSRS Sklep III Ips 15/2025 | 16.06.2026 | PRAVO DRUŽB | Namen presojane zakonske določbe, ki zahteva ekonomsko nujnost za poseg v pravico delničarja do minimalnega dela dobička, je treba videti v ohranitvi obstoja in relativnega položaja (konkurenčnosti) družbe. Kot je Vrhovno sodišče že povedalo, so pomembne okoliščine ob sprejemanju sklepa o uporabi dobička, pro futura pa so pomembne okoliščine za prihodnje poslovanje družbe, kar torej ni omejeno na tekoče bilančno leto, temveč na predvidljiv čas, v katerem bi izplačilo minimalnega dobička povzročilo tveganje za obstoj družbe... |
| VSRS Sklep III Ips 30/2023 | 11.02.2025 | JAVNA NAROČILA, ODŠKODNINSKO PRAVO | Vložitev zahtevka za revizijo neizbranega ponudnika v postopkih javnega naročanja ni procesna predpostavka odškodninskega zahtevka po 49. členu Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN). Vendar pa se neizbrani ponudnik, v kolikor lahko v revizijskem postopku doseže poln učinek tega pravnega sredstva, z vložitvijo zahtevka za revizijo izogne učinku pretrganja vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem v postopku oddaje javnega naročila in zatrjevano škodo. Neizbrani ponudnik z odškodninskim zahtevkom... |
| VSRS Sklep V Up 5/2023 | 10.12.2024 | UPRAVNI SPOR, USTAVNO PRAVO | Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 sprejelo stališče, da pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave ne pomeni pravice do točno določenega sodnega postopka in da se sodno varstvo zoper odločitve državnih organov lahko zagotavlja tudi v kakšnem drugem postopku ali v postopku pred drugim sodiščem in v obsegu, ki ustreza naravi pravnega razmerja. Iz odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Pintar in drugi proti Sloveniji ne izhaja, da je ESČP zavrnilo stališče,... |
| VSRS Sklep III Ips 27/2023 | 10.12.2024 | STEČAJNO PRAVO | V konkretnem primeru je bil stečajni dolžnik obsojen za kaznivo dejanje iz nabora kaznivih dejanj, kot je opredeljen v 1. točki drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta obsodba do odločanja sodišča prve stopnje ni bila izbrisana iz kazenske evidence zaradi kasnejše storitve novega kaznivega dejanja izven tega nabora. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da ni dosledno, da bi bilo ponavljanje katerih koli kaznivih dejanj odločilno tudi po... |
| VSRS Sodba III Ips 20/2023 | 10.12.2024 | IZVRŠILNO PRAVO, STEČAJNO PRAVO | Eno temeljnih pravil stečajnega postopka je ločeno vodenje in upravljanje posebnih stečajnih mas ter njihova razdelitev po posebnih pravilih, ki dajejo pri njihovi razdelitvi prednost stroškom unovčenja iz četrtega odstavka 226. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in ločitvenim upnikom. Dolžnik terjatev iz naslova stroškov stečajnega postopka, ki se plačajo iz splošne stečajne mase, ne more plačati iz posebne stečajne mase, ki je namenjena najprej plačilu stroškov... |
| VSRS Sklep III Ips 6/2025 | 13.01.2026 | CIVILNO PROCESNO PRAVO, STEČAJNO PRAVO | Tudi v primeru tožb, vloženih na podlagi 302. člena ZFPPIPP, sta za presojo objektivne identitete tožbenega zahtevka upoštevna tako tožbeni predlog kot dejanska podlaga tožbenega zahtevka. Kadar dva tožbena upravičenca vsak v svoji tožbi iz drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve tožene stranke utemeljujeta na različni dejanski in pravni podlagi, ni podana litispendenca med obema tožbama. |
| VSRS Sodba III Ips 8/2025 | 09.12.2025 | OBLIGACIJSKO PRAVO, STVARNO PRAVO | Sodno uveljavljanje terjatve zoper dolžnika nima učinka na tek roka iz tretjega odstavka 154. člena SPZ zoper zastavitelja. Če zastavni upnik v roku desetih let ne uveljavlja pravice, ki jo hipoteka vsebuje, pravica preneha. |
| VSRS Sodba in sklep III Ips 15/2024 | 18.11.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO, PRAVO DRUŽB, INSOLVENČNO PRAVO | V skladu z jezikovno, sistematično in zgodovinsko razlago je treba določbe 55. člena ZGD-1 razlagati tako, da se za opredelitev velikosti družb upoštevajo merila iz prvega do petega odstavka 55. člena ZGD-1, razne za potrebe bilančnega prava, ki je predmet urejanja v okviru osmega poglavja ZGD-1. Zmotno je torej stališče sodišča druge stopnje, da določba 4. alineje osmega odstavka 55. člena ZGD-1 izniči posamezne kriterije iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 55. člena ZGD-1 in jo je tako treba vedno uporabiti pri presoji... |
| VSRS Sodba III Ips 21/2024 | 07.10.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Začetek stečajnega postopka zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine ni ovira za priposestvovanje ter nepremičnine v primerih, ko se pogoji priposestvovanja še niso izpolnili do začetka stečajnega postopka. Objava oklica o začetku stečajnega postopka nad zemljiškoknjižnim lastnikom sama po sebi nima za posledico nedobrovernosti priposestvovalca. |