Gospodarski oddelek
Opravlja funkcijo sojenja na področju gospodarskega prava. Sodniki tega oddelka odločajo v gospodarskih sporih, med katere sodijo spori, v katerih kot stranke nastopajo gospodarski pravni subjekti. Obravnavajo zadeve, določene z zakonom, ter še posebej zadeve v plovbnih sporih, sodnoregistrskih sporih, sporih iz koncesijskih pogodb, sporih zaradi razveljavitve arbitražnih pogodb in arbitražnih odločb, sporih zaradi varstva izumov ali uporabe izumov in znakov razlikovanja ter uporabe firme, sporih v zvezi z varstvom konkurence in v zvezi s stečajnim postopkom ter zadeve v drugih postopkih, določenih z zakonom. Sodnice in sodniki oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije, o izrednih pravnih sredstvih - revizijah in zahtevah za varstvo zakonitosti - v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč nižjih stopenj. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju gospodarskih zadev.
Franc Seljak
je vrhovni sodnik postal leta 2016. Svojo karierno pot je začel v gospodarstvu, nakar je bil izvoljen za okrožnega sodnika. Prva leta je sodil na področju gospodarskih prestopkov, nato pa na področju gospodarskih sporov. Vodil je gospodarska oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani in kasneje Višjega sodišča v Ljubljani. Bil je tudi podpredsednik tega sodišča. Svoje strokovne prispevke s področja gospodarskega prava predstavlja predvsem na gospodarskopravnih šolah za sodnike ter na drugih izobraževanjih in delavnicah, ki jih organizira Center za izobraževanje v pravosodju.
dr. Miodrag Đorđević
dr. Damjan Orož
Magda Teppey
Izbor zadnjih odločb gospodarskega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sodba III Ips 5/2025 | 08.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO | Rok iz 367. člena OZ varuje učinke pretrganja zastaranja. Ko sodišče druge stopnje o pritožbi zoper sodbo kazenskega sodišča, s katero je bil oškodovanec napoten, da odškodninski zahtevek uveljavlja v pravdi, odloči na seji, na kateri sodbe ne razglasi, začne rok treh mesecev iz 367. člena OZ teči, ko je oškodovancu vročena odločba sodišča druge stopnje. ZKP v prvem odstavku 129. člena ne ureja vprašanja zastaranja civilnopravnega zahtevka, o katerem kazensko sodišče sploh ni odločilo. V okviru civilnopravnega zahtevka je... |
| VSRS Sklep III Ips 7/2024 | 08.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO | Strankina pravna naziranja niso omejena s prekluzijami. Zato ne drži zaključek sodišča druge stopnje, da so bile trditve tožeče stranke o tem, da ne bi mogla pridobiti vodnega soglasja in da je takratna nepremičnina parc. št. 948/5, k. o. ... pridobila status odlagališča odpadkov, kar naj bi predstavljalo oviro za pridobitev gradbenega dovoljenja, prepozne. Ker se sodišče druge stopnje zaradi napačnega stališča o prekluziji navedb tožeče stranke ni opredelilo do njenih materialnopravnih pritožbenih ugovorov, pri čemer ti niso... |
| VSRS Sklep III Ips 9/2025 | 08.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Razlogom sodišča druge stopnje, da je s spremembo poseglo v izrek prvostopenjske sodbe, ker je sodišče prve stopnje dvakrat odločilo o istem zahtevku, najprej v I. točki izreka, nato pa še v II. točki izreka, bi bila skladna le zavrnitev (enakega) zahtevka, kot naj bi bil (ponovno) vsebovan v II. točki izreka prvostopenjske sodbe. Sodišče druge stopnje pa je vsebino zahtevka, ki naj bi ga kot nesklepčnega zavrnilo, v prvem odstavku I. točke izreka izpodbijane sodbe opredelilo kot zahtevek za solidarno plačilo zneska 2.019.492,00 EUR... |
| VSRS Sodba III Ips 18/2024 | 08.09.2025 | PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE | Ker jezikovna razlaga, kot temeljna razlagalna metoda za razlago zakonskih pravil, ne omogoča enoznačne opredelitve vsebine pojma statusne spremembe, je sodišče druge stopnje razlago tega pojma pravilno nadgradilo z namensko razlago obeh predpisov - predpisanih pogojev v ZGD-1 glede preoblikovanja gospodarskih družb in varovanja avtorjev glede možnosti nadaljnjega prenosa prenesenih avtorskih pravic po 78. členu ZASP. Nosilno stališče sodišča druge stopnje je, da je glede na namen obeh predpisov pri razlagi pojma statusnih sprememb... |
| VSRS Sklep V Up 1/2025 | 27.08.2025 | DAVKI - UPRAVNI SPOR - VARSTVO KONKURENCE | Kriterijem pravnega standarda težko popravljive škode ne zadostijo hipotetične pritožničine navedbe, da bi ji v primeru prostovoljnega plačila administrativne sankcije pred nastopom pravnomočnosti odločbe, če bi kasneje uspela v upravnem sporu in dosegla odpravo upravnega akta, nastala finančna škoda, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe. Administrativna sankcija se lahko prisilno izvrši šele po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena. V upravnem sporu izpodbijana upravna odločba ni izvršljiva, zato je ob... |
| VSRS Sklep III Ips 17/2024 | 08.07.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Kadar instančno sodišče pritrdi pravnemu naziranju nižjega sodišča, je zahteva po obrazloženosti odločbe načeloma lahko nižja od siceršnje zahteve po obrazloženosti sodnih odločb, vendar to lahko velja le, če je iz sodbe nižjega sodišča mogoče razbrati razloge za sprejeto odločitev in se je nižje sodišče že opredelilo do upoštevnih navedb stranke. |
| VSRS Sodba III Ips 7/2025 | 08.07.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | V obravnavanem primeru se je izkazalo, da tožena stranka ni bila dejansko prikrajšana za možnost, da učinkovito preizkusi pisno izvedensko mnenje z neposrednimi vprašanji izvedenki na glavni obravnavi. Tožena stranka je to možnost imela v okviru procesnega položaja, v katerem je bila glede na svoje ravnanje v postopku. Toženi stranki je bila v tem obsegu omogočena vsebinska kontrola nad izpeljavo dokaza z izvedenko in tudi njen vpliv na rezultat dokazovanja z izvedenko, saj sta ji bila vročena izvedeniško mnenje in njegova dopolnitev,... |
| VSRS Sodba III Ips 16/2024 | 13.05.2025 | JAVNA NAROČILA | Vse pravno odločilne okoliščine, na katerih je sodišče druge stopnje utemeljilo višino pavšalnega finančnega popravka, so bile že predhodno obravnavane in ugotovljene v okviru odločanja o obstoju temelja zahtevka. Sodišče druge stopnje tako ni samo prvič odločalo o višini pavšalnega finančnega popravka kot samostojni pravni celoti, temveč je le pravno odločilne okoliščine umestilo pod pravilno materialnopravno podlago in opravilo tehtanje sorazmernosti višine zahtevanega pavšalnega finančnega popravka. Zato sodišče druge... |
| VSRS Sklep III Ips 14/2023 | 13.05.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Zahteva iz drugega odstavka 373. člena ZPP, da morata biti reviziji priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije, zasleduje namen zagotovitve kontradiktornosti in enakih orožij strank tudi v revizijskem postopku. Dopustnost revizije je pogojena s strogimi predpostavkami, ki jih zakon opredeljuje za predhoden postopek na podlagi predloga za dopustitev revizije (členi 367 do 367.č ZPP). Ta predhodni postopek je enostranski postopek na podlagi predloga predlagatelja, ki se vodi pred Vrhovnim sodiščem. O teku tega... |
| VSRS Sodba III Ips 13/2024 | 08.04.2025 | OBLIGACIJSKO PRAVO | Kadar je škoda storjena s kaznivim dejanjem, je zastaralni rok za uveljavljanje odškodninske terjatve odvisen od zastaralnega roka, določenega za pregon kaznivega dejanja, razen v primeru, ko je ta krajši od roka, v katerem zastara odškodninska terjatev. V tem primeru je kazenskopravni zastaralni rok daljši od obligacijskega, zato je treba za presojo zastaranja predmetne terjatve uporabiti določbe 353. člena OZ. Predmetni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti je po naravi stvari neposredno zvezan s kaznivim dejanjem oziroma s... |