Gospodarski oddelek
Opravlja funkcijo sojenja na področju gospodarskega prava. Sodniki tega oddelka odločajo v gospodarskih sporih, med katere sodijo spori, v katerih kot stranke nastopajo gospodarski pravni subjekti. Obravnavajo zadeve, določene z zakonom, ter še posebej zadeve v plovbnih sporih, sodnoregistrskih sporih, sporih iz koncesijskih pogodb, sporih zaradi razveljavitve arbitražnih pogodb in arbitražnih odločb, sporih zaradi varstva izumov ali uporabe izumov in znakov razlikovanja ter uporabe firme, sporih v zvezi z varstvom konkurence in v zvezi s stečajnim postopkom ter zadeve v drugih postopkih, določenih z zakonom. Sodnice in sodniki oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije, o izrednih pravnih sredstvih - revizijah in zahtevah za varstvo zakonitosti - v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč nižjih stopenj. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju gospodarskih zadev.
Franc Seljak
je vrhovni sodnik postal leta 2016. Svojo karierno pot je začel v gospodarstvu, nakar je bil izvoljen za okrožnega sodnika. Prva leta je sodil na področju gospodarskih prestopkov, nato pa na področju gospodarskih sporov. Vodil je gospodarska oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani in kasneje Višjega sodišča v Ljubljani. Bil je tudi podpredsednik tega sodišča. Svoje strokovne prispevke s področja gospodarskega prava predstavlja predvsem na gospodarskopravnih šolah za sodnike ter na drugih izobraževanjih in delavnicah, ki jih organizira Center za izobraževanje v pravosodju.
dr. Miodrag Đorđević
dr. Damjan Orož
Magda Teppey
Izbor zadnjih odločb gospodarskega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sklep III Ips 18/2023 | 13.05.2025 | STVARNO PRAVO | Kategorično predpisan obličnostni pogoj v drugem odstavku 209. člena SPZ ne zagotavlja zgolj funkcije varovanja strank konkretnega pogodbenega razmerja, temveč tudi drugih upnikov fiducianta, ki so zaradi njegove plačilne nesposobnosti ogroženi. Zato je tako predpisana oblika pogoj za njeno veljavnost (forma ad valorem). V primeru, ko je sporazum o odstopu terjatve v zavarovanje sklenjen ob dejanskem položaju plačilne nesposobnosti cedenta, naznanitev fiduciarnega odstopa terjatve dolžniku odstopljene terjatve ne nadomešča predpisane... |
| VSRS Sklep III Ips 5/2024 | 13.05.2025 | OBLIGACIJSKO PRAVO | Če je prodajalec vedel, da ima stvar napako ali pa bi za njo lahko vedel, če bi ravnal dovolj skrbno, pa je vseeno izročil stvar s to napako, je očitno, da ni ravnal v skladu z načelom vestnosti in poštenja, zato skladno s 465. členom OZ odgovarja za napako tudi, če ga kupec o njej ni pravočasno obvestil in tudi po poteku jamčevalnega roka. Zakonsko besedilo uporablja dikcijo "če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana". Nanaša se na prodajalčevo preteklo védnost oziroma krivdno nevédnost za stvarne napake.... |
| VSRS Sodba III Ips 16/2024 | 13.05.2025 | JAVNA NAROČILA | Vse pravno odločilne okoliščine, na katerih je sodišče druge stopnje utemeljilo višino pavšalnega finančnega popravka, so bile že predhodno obravnavane in ugotovljene v okviru odločanja o obstoju temelja zahtevka. Sodišče druge stopnje tako ni samo prvič odločalo o višini pavšalnega finančnega popravka kot samostojni pravni celoti, temveč je le pravno odločilne okoliščine umestilo pod pravilno materialnopravno podlago in opravilo tehtanje sorazmernosti višine zahtevanega pavšalnega finančnega popravka. Zato sodišče druge... |
| VSRS Sklep III Ips 14/2023 | 13.05.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Zahteva iz drugega odstavka 373. člena ZPP, da morata biti reviziji priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije, zasleduje namen zagotovitve kontradiktornosti in enakih orožij strank tudi v revizijskem postopku. Dopustnost revizije je pogojena s strogimi predpostavkami, ki jih zakon opredeljuje za predhoden postopek na podlagi predloga za dopustitev revizije (členi 367 do 367.č ZPP). Ta predhodni postopek je enostranski postopek na podlagi predloga predlagatelja, ki se vodi pred Vrhovnim sodiščem. O teku tega... |
| VSRS Sklep III Ips 34/2023 | 13.05.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE | Če pogodbene stranke sklenejo dogovor pristojnosti po 1. točki člena 25 Uredbe 1215/2012, je taka pristojnost izključna in izključuje tako pristojnost, določeno s splošnim načelom stalnega prebivališča tožene stranke iz člena 4 te uredbe, kot posebne pristojnosti iz njenih členov 7 do 9, med katere spada tudi v tem primeru presojana 3. točka člena 8. Pristojnosti slovenskega sodišča ne more utemeljiti dejstvo, da je tožeča stranka vložila nasprotno tožbo, ki ima podlago v pogodbenem razmerju s toženo stranko, v tem pogodbenem... |
| VSRS Sklep III R 24/2024 | 08.04.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Ker tožnik v postopku izbire direktorja gospodarske družbe (toženke) v odnosu do nje nima položaja kandidata za prosto delovno mesto, pač pa (zgolj) položaj kandidata za direktorja, ni mogoč zaključek, da takšen spor izvira iz postopka zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom, za katerega je na podlagi točke č) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. Ker toženka v obravnavanem sporu v razmerju do tožnika ni v položaju delodajalca, ne pride v poštev niti določba petega odstavka 200. člena ZDR-1.... |
| VSRS Sodba III Ips 13/2024 | 08.04.2025 | OBLIGACIJSKO PRAVO | Kadar je škoda storjena s kaznivim dejanjem, je zastaralni rok za uveljavljanje odškodninske terjatve odvisen od zastaralnega roka, določenega za pregon kaznivega dejanja, razen v primeru, ko je ta krajši od roka, v katerem zastara odškodninska terjatev. V tem primeru je kazenskopravni zastaralni rok daljši od obligacijskega, zato je treba za presojo zastaranja predmetne terjatve uporabiti določbe 353. člena OZ. Predmetni zahtevek iz naslova zakonskih zamudnih obresti je po naravi stvari neposredno zvezan s kaznivim dejanjem oziroma s... |
| VSRS Sklep III Ips 1/2025 | 11.03.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO | V konkretnem primeru je bil postopek izvršbe na dolžničina sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ki se je začel na predlog upnice, ustavljen, ker sta sodišči prve in druge stopnje presodili, da izvršbe na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet v Republiki Sloveniji ni mogoče nadaljevati. Glede na določila 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP bi bil postopek izvršbe na dolžničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet z začetkom stečajnega postopka v vsakem primeru ustavljen. Ker... |
| VSRS Sklep III Ips 6/2024 | 11.02.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE | V postopku izterjave neplačane takse je ugovor, da je sodišče takso napačno odmerilo, omejen na preizkus, ali je sodišče, ob upoštevanju v tožbi ali sklepu o določitvi vrednosti predmeta postopka navedene/ugotovljene vrednosti spornega predmeta, pravilno uporabilo določila taksne tarife in napravilo pravilen matematični izračun. Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, ugotovi, da je ugovor zoper plačilni nalog iz navedenega razloga utemeljen, določi novo višino takse (drugi odstavek 34.a člena ZST-1). Tudi sodnik, ki odloča o... |
| VSRS Sodba III Ips 19/2024 | 11.02.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Po tem, ko se sodišče odloči, da bo izdalo sodbo na podlagi stanja spisa, do nadaljevanja glavne obravnave na naroku ne pride, saj se šteje, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno za odločitev. To pomeni, da ne pride do nadaljnjega poteka obravnave, na kateri bi se nadalje obravnavali predlogi strank, njihove dejanske navedbe in dokazi in do nadaljnjega izvajanja dokazov. Sodba na podlagi stanja spisa se izda v pisnem postopku na podlagi procesnega gradiva, ki je v spisu zbrano do odločitve o izdaji sodbe na podlagi stanja spisa. Ker se... |