Gospodarski oddelek
Opravlja funkcijo sojenja na področju gospodarskega prava. Sodniki tega oddelka odločajo v gospodarskih sporih, med katere sodijo spori, v katerih kot stranke nastopajo gospodarski pravni subjekti. Obravnavajo zadeve, določene z zakonom, ter še posebej zadeve v plovbnih sporih, sodnoregistrskih sporih, sporih iz koncesijskih pogodb, sporih zaradi razveljavitve arbitražnih pogodb in arbitražnih odločb, sporih zaradi varstva izumov ali uporabe izumov in znakov razlikovanja ter uporabe firme, sporih v zvezi z varstvom konkurence in v zvezi s stečajnim postopkom ter zadeve v drugih postopkih, določenih z zakonom. Sodnice in sodniki oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije, o izrednih pravnih sredstvih - revizijah in zahtevah za varstvo zakonitosti - v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč nižjih stopenj. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju gospodarskih zadev.
Franc Seljak
je vrhovni sodnik postal leta 2016. Svojo karierno pot je začel v gospodarstvu, nakar je bil izvoljen za okrožnega sodnika. Prva leta je sodil na področju gospodarskih prestopkov, nato pa na področju gospodarskih sporov. Vodil je gospodarska oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani in kasneje Višjega sodišča v Ljubljani. Bil je tudi podpredsednik tega sodišča. Svoje strokovne prispevke s področja gospodarskega prava predstavlja predvsem na gospodarskopravnih šolah za sodnike ter na drugih izobraževanjih in delavnicah, ki jih organizira Center za izobraževanje v pravosodju.
dr. Miodrag Đorđević
dr. Dunja Jadek Pensa
dr. Damjan Orož
Magda Teppey
Izbor zadnjih odločb gospodarskega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sodba III Ips 32/2023 | 12.11.2024 | ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO | V splošnem jeziku je poslovodja tisti, ki vodi posle družbe. Jezikovna razlaga 42. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) sama po sebi omogoča sklep, da dejanski direktor ustreza pojmu poslovodje, saj je dejanski direktor oseba, ki vodi posle družbe. Namen, ki ga zasleduje določilo 42. člena ZFPPIPP o odškodninski odgovornosti poslovodstva, je v tem, da se upnikom stečajnega dolžnika nadomesti škoda, ki jim je nastala zaradi protipravnega ravnanja oseb, ki so pri vodenju... |
| VSRS Sklep III Ips 31/2023 | 12.11.2024 | IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO | S pravnomočno odločitvijo o pobotni terjatvi odpade pomislek o resničnosti takšne terjatve. Ob izpolnitvi tudi preostalih splošnih pogojev zato ni mogoče odrekati učinka pobotne izjave dolžnika. Enako mora veljati tudi v povezavi s posebno ureditvijo pogojev pobotanja v primeru odstopa glavne terjatve. Načelo varovanja nevtralnega položaja dolžnika terja, da zaradi cesije terjatve ne sme priti v slabši položaj kot v primeru, da bi dolgoval prvotnemu upniku. V primeru, ko dolžnik uveljavlja v pobot terjatve na podlagi drugega odstavka... |
| VSRS Sodba III Ips 24/2023 | 12.11.2024 | DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA | Davčni organ je bil v odmernih postopkih NUSZ seznanjen s stališči tožeče stranke glede neveljavnosti prvega odstavka 59. člena Zakona o stavbnih zemljiških (ZSZ-84), podprtimi s sklepom Ustavnega sodišča U-I-172/02 z dne 16. 12. 2004, s katerim je bila zavržena zahteva za presojo skladnosti prvega odstavka 59. člena ZSZ-84. Sklicevanje revidentke na dvoumnost določil Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) in Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki so razveljavila določilo prvega odstavka 59. člena ZSZ-84, in možnost več razlag teh... |
| VSRS Sklep III Ips 4/2024 | 12.11.2024 | ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE | Na eni strani ima delodajalec dolžnost, da zagotavlja zdravje in varnost delavcev pri delu in izvaja varnostne ukrepe, na drugi strani ima delavec obveznost, da pri delu in v zvezi z delom spoštuje varnostna pravila ter skrbi za svojo varnost in varnost drugih oseb. |
| VSRS Sodba III Ips 10/2023 | 12.11.2024 | OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO | Tožeča stranka je z izvajalcem del sklenila dogovor za odpravo škode, ki jo je izvajalec povzročil pri opravljanju svoje dejavnosti. Stroški te sanacije pomenijo škodo, ki je nastala tožeči stranki. V kritnem razmerju med toženo stranko in izvajalcem del, ki je imel pri toženi stranki sklenjeno zavarovanje odgovornosti, se je tožena stranka zavezala, da krije škodo, ki nastane tretjim osebam. Z vidika kritnega razmerja je tožeča stranka tretja oseba, saj iz zavarovalnega kritja ni bila izključena. Posledično je aktivno legitimirana... |
| VSL Sklep Cst 243/2024 | 22.10.2024 | STEČAJNO PRAVO | Samo zato, ker gre za trajnejše oziroma dalj časa trajajoče razmerje, v katerem najemodajalec zagotavlja možnost uporabe poslovnega prostora, najemnik pa mora mesečno ali v morebitnih daljših časovnih obdobjih plačevati najemnino, najemna pogodba še ne predstavlja vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Čim ena od pogodbenih strank svojo obveznost v celoti izpolnjuje, ne gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo v smislu 24. člena ZFPPIPP. Ker tako najemne pogodbe, glede katerih dolžnik predlaga uresničitev odstopne... |
| VSRS Sklep III Ips 3/2024 | 10.09.2024 | OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO | Kadar nepremičnine spadajo v območje mejnega prehoda, obveznosti in prepovedi iz 22. člena ZNDM-2 ni mogoče zaobiti pri presoji, ali je lastniku omogočeno mirno izvrševanje lastninske pravice in njihova prosta uporaba. Upoštevati je namreč treba, da vsebina teh obveznosti in prepovedi neposredno na podlagi zakona zavezuje tudi lastnika nepremičnin, ki so v območju mejnega prehoda, in s tem zožuje vsebino lastninske pravice, kot je izoblikovana v prvem stavku prvega odstavka 37. člena SPZ. |
| VSRS Sodba in sklep III Ips 15/2022 | 10.09.2024 | PRAVO DRUŽB | V obeh revizijah zatrjevano ključno dejstvo, zaradi katerega naj bi bilo letno poročilo nično, to je bistvena podcenitev vrednosti nepremičnega premoženja toženke, ni razlog, ki je pomemben za upnike (in tudi ne dosega javnega interesa), temveč je pomemben ožje, le za delničarje. Zato ni upošteven razlog za ničnost letnega poročila toženke iz prve alineje prvega odstavka 401. člena ZGD-1. Ko je predmet revizijskega vprašanja zakonsko pravilo blanketne narave, kar druga alineja prvega odstavka 401. člena ZGD-1 je, mora revident... |
| VSRS Sodba III Ips 33/2023 | 16.07.2024 | OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO | Vse udeležence pravnih razmerij zavezujejo temeljna pravna načela, med drugimi načelo poštenega izvrševanja pravic, ki vključuje prepoved ravnanja v nasprotju z opravljenim (venire contra factum proprium). Načelo poštenega izvrševanja pravic in obveznosti, zaobseženo na področju obligacijskega prava v načelu vestnosti in poštenja (5. člen OZ), ki je imanentna omejitev svobode ravnanja na področju sklepanja obligacijskih razmerij ter pri izvrševanju pravic in obveznosti iz teh razmerij, zavezuje in pooblašča sodišče, da pravna... |
| VSRS Sodba III Ips 11/2023 | 16.07.2024 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO | Namen izbrisne tožbe iz prvega odstavka 243. člena ZZK-1 je odprava posledic materialnopravno neveljavne vknjižbe. Do materialnopravno neveljavne vknjižbe pa lahko pride tudi v posledici poslovnega razpolaganja subjekta, ki je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine, pa lastninska pravica od (predhodnega) lastnika nanj nikoli ni bila prenesena, in sicer v primeru, če pridobitelj (tretji), ki je pravico pridobil od nelastnika, ni pošten. Položaj v primeru vknjižbe slabovernega pridobitelja v posledici neobstoja razpolagalnega... |