Civilni oddelek
Opravlja funkcijo sojenja na področju civilnega prava oziroma civilnih sodnih postopkov. Sodnice in sodniki oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije ter o izrednih pravnih sredstvih – revizijah in zahtevah za varstvo zakonitosti – v vseh vrstah civilnih sporov, v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč prve in druge stopnje. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju civilnih postopkov.
dr. Mateja Končina Peternel
je poklicno pot začela leta 1989 na Pravni fakulteti v Ljubljani kot asistentka na Katedri za civilno pravo, kjer je leta 1992 magistrirala, leta 1997 pa doktorirala. Istega leta je bila izvoljena v sodniško funkcijo. Bila je vodja pravdnega oddelka na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kasneje pa tudi vodja civilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani. Opravila je mednarodna usposabljanja za mediatorja in inštruktorja za področje mediacij in je pomembno sodelovala pri uvajanju sodišču pridruženih družinskih mediacij. Od decembra 2009 je vrhovna sodnica in sodeluje pri sojenju na civilnem, upravnem ter delovno-socialnem oddelku. Dvakrat je bila članica Sodnega sveta, v drugem mandatu tudi njegova podpredsednica in predsednica. Od leta 2017 je predsednica Uredniškega odbora Pravosodnega biltena. Redno predava na izobraževalnih dogodkih in je (so)avtorica več strokovnih knjig in člankov.
mag. Nina Betetto
mag. Matej Čujovič
Vladimir Horvat
Katarina Parazajda
Tomaž Pavčnik
Izbor zadnjih odločb civilnega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sodba II Ips 34/2025 | 24.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Toženka bi lahko očitke o napačni ugotovitvi dejanskega stanja (glede pojasnilne dolžnosti) uveljavljala v pritožbenem postopku z odgovorom na pritožbo, vendar te možnosti ni izkoristila. S spremembo sodbe na drugi stopnji zato ni bila prikrajšana za pravico do pritožbe. |
| VSRS Sklep II Ips 48/2025 | 24.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO | Za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji in izdana sodna odločba, ki mora jasno določiti tudi kraj izvrševanja ukrepa. Sodišče druge stopnje se mora opredeliti do odločilnih pritožbenih navedb, ki niso očitno neutemeljene. Za uresničitev ustavne pravice do poštenega sojenja mora stranka iz obrazložitve spoznati, da se je sodišče s takšnimi pritožbenimi navedbami seznanilo in jih obravnavalo. |
| VSRS Sodba II Ips 39/2025 | 24.09.2025 | DEDNO PRAVO | Pravni prednik tožencev je zapustil premoženje, zato toženca kot dediča odgovarjata do vrednosti podedovanega premoženja. V tem primeru dolg obstaja, dokler ni izpolnjen. Ko izpolnjeno doseže vrednost podedovanega premoženja, pa dolg preneha v sorazmernem delu (presežku). Dedičeva odgovornost za zapustnikove dolgove traja vse do trenutka, ko so upniki dejansko poplačani v obsegu, ki ustreza vrednosti podedovanega premoženja. Pri tem ima prednost upnik, ki prvi prejme plačilo, ne pa tisti, ki prvi pridobi pravnomočen pravni naslov. |
| VSRS Sklep II Ips 26/2025 | 03.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV | Odločitev sodišča druge stopnje, da sta obravnavani kreditni pogodbi nični, je obremenjena s procesno kršitvijo. Ta procesna kršitev je bistvena, saj toženi stranki zaradi opustitve procesnih možnosti iz drugega odstavka 351. člena ZPP ni bila dana možnost, da se na spremenjeno sodno prakso, ki ji izpodbijana sodba sledi, odzove. Tako je bila prikrajšana za pravico do izjave v postopku. |
| VSRS Sklep II Ips 41/2025 | 03.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO | Iz prvega odstavka 108. člena ZPP jasno izhaja, da se pojem poprave oziroma dopolnitve vloge nanaša na njeno nerazumljivost oziroma pomanjkanje obveznih sestavin, medtem ko je primer vložitve nezadostnega števila izvodov vloge obravnavan v posebnem, šestem odstavku istega člena. Pravilo 336. člena ZPP tako v pritožbenem postopku izključuje le uporabo prvega do petega ter sedmega odstavka 108. člena ZPP o ravnanju z nepopolnimi vlogami, ne pa tudi šestega odstavka 108. člena ZPP, ki ureja primere, ko je vloga vložena v nezadostnem... |
| VSRS Sklep II Ips 32/2025 | 16.07.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Pri postavitvi začasnega zastopnika gre za pomembno odločitev in ne le za sklep procesnega vodstva. Sklep o postavitvi začasnega zastopnika določa, kdo je upravičen zastopati stranko in opravljati procesna dejanja v njenem imenu, kar neposredno vpliva na njen procesni položaj v postopku. Drugače kot pri sklepu procesnega vodstva, ki ne postane pravnomočen, ker ga je mogoče vedno spremeniti in sodišče nanj ni vezano (četrti odstavek 329. člena ZPP), se želi s postavitvijo začasnega zastopnika zagotoviti obstoj okoliščin, ki morajo... |
| VSRS Sklep II Ips 8/2025 | 02.07.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Pravno vprašanje, ki ga Vrhovno državno tožilstvo obravnava v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, katerega dejanska vsebina je pravilna odmera stroškov pravdnega postopka, ni dovolj pomembno pravno vprašanje, da bi o njem moralo odločati Vrhovno sodišče RS. Nikakor ne gre za hudo kršitev prava, ki bi pomenila resno motnjo v strukturi sodne prakse, niti za kršitev prepovedi sodniške samovolje. Prav tako ni utemeljen strah pred ponavljanjem očitane napake. To lahko prepreči Državno odvetništvo z opozorilom na 42. člen ZDOdv. |
| VSRS Sklep II Ips 55/2024 | 18.06.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE | Iz drugostopenjske odločbe ni razvidno, da bi sodišče pravdnima strankama kakorkoli omogočilo, da se o stališčih, ki (v primerjavi s prejšnjo ustaljeno sodno prakso) pomenijo novo (drugačno) razlago relevantne pravne podlage, tudi izjavita. Zaradi spremenjene sodne prakse je zanjo drugostopenjska odločba pomenila prepovedano presenečenje. |
| VSRS Sklep II Ips 30/2025 | 18.06.2025 | IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO | Izraz »uveljavljajo pod enakimi pogoji« ne dopušča omejevalnega tolmačenja, temveč pomeni ohranitev vseh pravic, ki jih je imel upnik do prvotnega dolžnika – ne le v postopkovnem, temveč tudi v materialnopravnem smislu. Takšno razumevanje zakonskega besedila vodi k zaključku, da mora imeti upnik možnost uveljavljati svojo terjatev zoper novega dolžnika tako, kot bi jo imel zoper prvotnega: obseg njegove terjatve se ne sme omejiti, njegov pravni položaj ne poslabšati. |
| VSRS Sklep II Ips 28/2025 | 18.06.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV | Pojem dobre vere je treba v primeru 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZVPot napolniti z merili, ki so se v zvezi s pojasnilno dolžnostjo izoblikovala v praksi SEU in jih je v slovenski sodniškopravni red uvedla novejša sodna praksa. |