Civilni oddelek
Opravlja funkcijo sojenja na področju civilnega prava oziroma civilnih sodnih postopkov. Sodnice in sodniki oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije ter o izrednih pravnih sredstvih – revizijah in zahtevah za varstvo zakonitosti – v vseh vrstah civilnih sporov, v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč prve in druge stopnje. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju civilnih postopkov.
dr. Mateja Končina Peternel
je poklicno pot začela leta 1989 na Pravni fakulteti v Ljubljani kot asistentka na Katedri za civilno pravo, kjer je leta 1992 magistrirala, leta 1997 pa doktorirala. Istega leta je bila izvoljena v sodniško funkcijo. Bila je vodja pravdnega oddelka na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kasneje pa tudi vodja civilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani. Opravila je mednarodna usposabljanja za mediatorja in inštruktorja za področje mediacij in je pomembno sodelovala pri uvajanju sodišču pridruženih družinskih mediacij. Od decembra 2009 je vrhovna sodnica in sodeluje pri sojenju na civilnem, upravnem ter delovno-socialnem oddelku. Dvakrat je bila članica Sodnega sveta, v drugem mandatu tudi njegova podpredsednica in predsednica. Od leta 2017 je predsednica Uredniškega odbora Pravosodnega biltena. Redno predava na izobraževalnih dogodkih in je (so)avtorica več strokovnih knjig in člankov.
mag. Nina Betetto
mag. Matej Čujovič
Vladimir Horvat
Katarina Parazajda
Tomaž Pavčnik
Izbor zadnjih odločb civilnega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sklep II Ips 26/2025 | 03.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV | Odločitev sodišča druge stopnje, da sta obravnavani kreditni pogodbi nični, je obremenjena s procesno kršitvijo. Ta procesna kršitev je bistvena, saj toženi stranki zaradi opustitve procesnih možnosti iz drugega odstavka 351. člena ZPP ni bila dana možnost, da se na spremenjeno sodno prakso, ki ji izpodbijana sodba sledi, odzove. Tako je bila prikrajšana za pravico do izjave v postopku. |
| VSRS Sklep II Ips 8/2025 | 02.07.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO | Pravno vprašanje, ki ga Vrhovno državno tožilstvo obravnava v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, katerega dejanska vsebina je pravilna odmera stroškov pravdnega postopka, ni dovolj pomembno pravno vprašanje, da bi o njem moralo odločati Vrhovno sodišče RS. Nikakor ne gre za hudo kršitev prava, ki bi pomenila resno motnjo v strukturi sodne prakse, niti za kršitev prepovedi sodniške samovolje. Prav tako ni utemeljen strah pred ponavljanjem očitane napake. To lahko prepreči Državno odvetništvo z opozorilom na 42. člen ZDOdv. |
| VSRS Sklep II Ips 55/2024 | 18.06.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE | Iz drugostopenjske odločbe ni razvidno, da bi sodišče pravdnima strankama kakorkoli omogočilo, da se o stališčih, ki (v primerjavi s prejšnjo ustaljeno sodno prakso) pomenijo novo (drugačno) razlago relevantne pravne podlage, tudi izjavita. Zaradi spremenjene sodne prakse je zanjo drugostopenjska odločba pomenila prepovedano presenečenje. |
| VSRS Sodba II Ips 4/2025 | 04.06.2025 | OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO | Rok za uveljavljanje zahtevka po zmanjšanju vnaprej dogovorjene nagrade za uspeh zaradi očitnega nesorazmerja z opravljenimi storitvami (tretji odstavek 779. člena OZ) začne v tipičnem položaju teči, ko prevzemnik naročila da o opravljenem poslu račun (771. člen OZ). Načelo predvidljivosti terja, da je tako tudi tedaj, ko je nagrada v pogodbi že opredeljena v fiksnem znesku ter so opravljene storitve abstraktno opisane v pogodbi, njihov dejanski obseg in vsebina pa konkretizacija abstraktnega pogodbenega dejanskega stanu. |
| VSRS Sklep II Ips 16/2025 | 04.06.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE | Stranki sta sicer res imeli možnost, da se opredelita do stališč v citirani sodbi Sodišča Evropske unije, kar pa glede na okoliščine primera ne zadošča. Bili sta namreč prikrajšani, da se izjavita glede novih stališč Vrhovnega sodišča (predvsem v sodbi II Ips 8/2022), na katerih temeljijo nosilni razlogi sodišča druge stopnje, in v zvezi s tem podata nove trditve o dejstvih in predlagata nove dokaze. |
| VSRS Sodba II Ips 21/2025 | 21.05.2025 | OBLIGACIJSKO PRAVO | Pravilna je presoja, da je s položitvijo kupnine pri notarki prenehala obveznost toženke. Takrat bi tožnik moral prostovoljno plačati davek in overiti podpis na prodajni pogodbi ter prevzeti kupnino pri notarki, da bi ga lahko šteli za pogodbi zvesto stranko. Zgolj tožnikovo prepričanje, da je bil prevaran glede vrednosti nepremičnine, ni utemeljen razlog za ne-nastanek upnikove zamude po prvem odstavku 300. člena OZ. Z neizpolnitvijo svojega dela obveznosti in nesodelovanjem pri prevzemu toženkine izpolnitve je tožnik je tožnik prišel... |
| VSRS Sodba II Ips 23/2025 | 21.05.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO | Le tedaj, če je del popravka žaljiv ali če nasprotuje zakonu, je s tem že po logiki ureditve obremenjen celoten popravek, kajti ne odgovorni urednik ne sodišče ga ne sme spreminjati ali dopolnjevati (prvi odstavek 27. člena ZMed), žaljive ali protizakonite vsebine pa ne objaviti. Iste logike ni mogoče prezrcaliti tudi v odklonilni razlog zveznosti med popravkom in obvestilom. Tako prezrcaljenje bi vodilo v iskanje majhnih delov besedila (npr. veznih povedi, kontekstualnih vidikov, prepričevalnih prijemov), ki se sami zase v resnici ne... |
| VSRS Sklep II Ips 15/2025 | 21.05.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - VARSTVO POTROŠNIKOV | Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025. |
| VSRS Sklep II Ips 11/2025 | 21.05.2025 | DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO | (Slabše) osebnostne in starševske lastnosti enega od staršev, zaradi katerih starša nista (povsem) enako primerna za varstvo in vzgojo otrok, v konkretnih okoliščinah ne morejo nagniti tehtnice v prid odločitvi, da se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo le enemu od staršev. Popolna uravnoteženost starševskih kapacitet je ideal, ki v realnem življenju pogosto ali celo praviloma ni izpolnjne. Vprašanje torej ni, ali sta starša enako primerna za vzgojo in varstvo, ampak, ali je odklon od ideala takšen, da bi to lahko ogrozilo otrokovno... |
| VSRS Sodba II Ips 9/2025 | 07.05.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO | Toženka v reviziji navaja, da drugi odstavek 278. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa, da vračilo ni mogoče, če je prišlo do bistvenih sprememb v naravi ali vrednosti premoženja, a zakonsko besedilo ni takšno; pojma "mogoče" ne dopolnjuje s takšnimi pristavki. Premoženje, ki ga je toženka prejela na podlagi izpodbitega pravnega dejanja, predstavljajo tri nepremičnine. Ugotovitev (niti trditev), da te ne obstajajo več, da bi jih toženka odtujila (dobrovernemu... |