Civilni oddelek
Opravlja funkcijo sojenja na področju civilnega prava oziroma civilnih sodnih postopkov. Sodnice in sodniki oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije ter o izrednih pravnih sredstvih – revizijah in zahtevah za varstvo zakonitosti – v vseh vrstah civilnih sporov, v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč prve in druge stopnje. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju civilnih postopkov.
dr. Mateja Končina Peternel
je poklicno pot začela leta 1989 na Pravni fakulteti v Ljubljani kot asistentka na Katedri za civilno pravo, kjer je leta 1992 magistrirala, leta 1997 pa doktorirala. Istega leta je bila izvoljena v sodniško funkcijo. Bila je vodja pravdnega oddelka na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kasneje pa tudi vodja civilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani. Opravila je mednarodna usposabljanja za mediatorja in inštruktorja za področje mediacij in je pomembno sodelovala pri uvajanju sodišču pridruženih družinskih mediacij. Od decembra 2009 je vrhovna sodnica in sodeluje pri sojenju na civilnem, upravnem ter delovno-socialnem oddelku. Dvakrat je bila članica Sodnega sveta, v drugem mandatu tudi njegova podpredsednica in predsednica. Od leta 2017 je predsednica Uredniškega odbora Pravosodnega biltena. Redno predava na izobraževalnih dogodkih in je (so)avtorica več strokovnih knjig in člankov.
mag. Matej Čujovič
Vladimir Horvat
Katarina Parazajda
Tomaž Pavčnik
Izbor zadnjih odločb civilnega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sklep II Ips 49/2025 | 05.11.2025 | OBLIGACIJSKO PRAVO | Za veljavnost izjave o pripoznavi zastaranega dolga zadošča pripoznanje temelja terjatve, morebitna navedba določenega zneska v izjavi o pripoznavi zastarane obveznosti pa ne zadošča za ugotovitev utemeljenosti višine zahtevka iz tega naslova. |
| VSRS Sklep II Ips 43/2025 | 09.10.2025 | DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO | Kadar sodišče z odločitvijo razdeli upravičenja, ki sestavljajo starševsko skrb, med več oseb, ena oseba izvaja vsakodnevno varstvo in vzgojo otroka (npr. rejnik), druga pa opravlja nadzorstveno ali odločevalsko funkcijo (npr. skrbnik). Če višje sodišče v pritožbenem postopku vsa ta upravičenja združi v eni osebi, takšna oseba s tem praktično postane nosilka starševske skrbi. V takem primeru mora (višje) sodišče zato opraviti celostno te osebe, z vidika skrbništva zlasti, da presodi, ali so v takem primeru izpolnjeni pogoji,... |
| VSRS Sodba II Ips 35/2025 | 01.10.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV | Zahteva po tako opravljeni dolžnosti ni contra legem, torej v nasprotju z nacionalno pravno ureditvijo pojasnilne dolžnosti v 6. in 7. členu ZpotK. Kot že pojasnjeno, se vprašanje, ali je bila pojasnilna dolžnost ustrezno opravljena, presoja ob upoštevanju celotne pravne ureditve - poleg 6. in 7. člena ZPotK tudi določb o nepoštenosti pogodbenega pogoja, načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ ter meril SEU v zvezi z Direktivo 93/13. Zato ni mogoče pritrditi toženkini tezi o prepovedanem retroaktivnem širjenju pravnega standarda. |
| VSRS Sodba II Ips 39/2025 | 24.09.2025 | DEDNO PRAVO | Pravni prednik tožencev je zapustil premoženje, zato toženca kot dediča odgovarjata do vrednosti podedovanega premoženja. V tem primeru dolg obstaja, dokler ni izpolnjen. Ko izpolnjeno doseže vrednost podedovanega premoženja, pa dolg preneha v sorazmernem delu (presežku). Dedičeva odgovornost za zapustnikove dolgove traja vse do trenutka, ko so upniki dejansko poplačani v obsegu, ki ustreza vrednosti podedovanega premoženja. Pri tem ima prednost upnik, ki prvi prejme plačilo, ne pa tisti, ki prvi pridobi pravnomočen pravni naslov. |
| VSRS Sodba II Ips 7/2025 | 24.09.2025 | OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO | Pri vinjenih osebah se pričakuje, da so lahko nepredvidljive in policist mora biti na to pozoren. Tveganje je zato ostalo v mejah običajne policijske operacije, iz katere ni izhajala neobičajno povečana nevarnost za nastanek škodnih posledic policista. Tožnikove aktivnosti tudi ob vseh ugotovljenih okoliščinah ni mogoče subsumirati pod navedeni abstraktni stan nevarne dejavnosti. |
| VSRS Sklep II Ips 13/2025 | 24.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO | Sodišče druge stopnje je s tem, ko je enostavno prezrlo pritožbo dedičev zoper sklep o dedovanju, kršilo njihovo pravico do izjave iz 5. člena ZPP, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker dedičem s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegovih pritožbenih navedb pred sodiščem druge stopnje. Opustitev vsakršnega odgovora na pritožbene navedbe dedičev pomeni tudi kršitev ustavnih pravic do izjave (22. člen Ustave) in pritožbe (25. člen Ustave). |
| VSRS Sklep II Ips 22/2025 | 24.09.2025 | DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO | Na podlagi prvega odstavka 126.a člena ZDavP-2 davčna obveznost, razen zamudnih obresti, ne preneha, če je davčni dolg zavarovan s hipoteko in če je pred potekom zastaranja pravice do izterjave vložen predlog za izvršbo na nepremičnino. Dejstvo, da izvršilni postopek na nepremičnino, ki se je začel pred potekom zastaranja pravice do izterjave, še ni bil končan, je upnici v tem primeru omogočalo, da je vložila predlog, ki ga je sodišče (napačno) vpisalo kot nov predlog v obravnavani zadevi. V resnici gre le za predlog za izvršbo... |
| VSRS Sodba II Ips 1/2025 | 24.09.2025 | OBLIGACIJSKO PRAVO | Pri opustitvenih ravnanjih o naravni vzročnosti ne moremo govoriti. Vzročno zvezo tu vzpostavi šele pravo na podlagi vrednotenja. Potrebna je presoja, ali je ugotovljena verjetnost nastanka škodnega dogodka takšna, da je konkretni opustitvi dolžnega ravnanja, upoštevaje tudi težo kršitve, pravno vrednotno upravičeno pripisati nastanek škodnega dogodka. V takih primerih je treba v okviru opisane adekvatne vzročnosti uporabiti prospektivno analizo vzročnosti, ki temelji na razrešitvi vprašanja, ali je dejanje, katerega vzročno... |
| VSRS Sklep II Ips 41/2025 | 03.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO | Iz prvega odstavka 108. člena ZPP jasno izhaja, da se pojem poprave oziroma dopolnitve vloge nanaša na njeno nerazumljivost oziroma pomanjkanje obveznih sestavin, medtem ko je primer vložitve nezadostnega števila izvodov vloge obravnavan v posebnem, šestem odstavku istega člena. Pravilo 336. člena ZPP tako v pritožbenem postopku izključuje le uporabo prvega do petega ter sedmega odstavka 108. člena ZPP o ravnanju z nepopolnimi vlogami, ne pa tudi šestega odstavka 108. člena ZPP, ki ureja primere, ko je vloga vložena v nezadostnem... |
| VSRS Sklep II Ips 2/2025 | 03.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA | Sodišči prve in druge stopnje sta v okoliščinah konkretnega primera, ko predlagateljici ni mogoče očitati neskrbnosti pri označevanju potrdila o vložitvi tožbe v elektronskem zemljiškoknjižnem predlogu za zaznambo spora, prestrogo razlagali določbe prvega in drugega odstavka 146. člena ZZK-1 ter nepravilno šteli, da procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o predlogu niso izpolnjene. S prestrogo razlago določbe četrtega odstavka 146. člena ZZK-1 pa predlagateljici neutemeljeno očitane pomanjkljivosti tudi nista pustili... |