Upravni oddelek
Je vrh specializiranega upravnega sodstva, ki s svojo sodno prakso usmerja ne le Upravno sodišče Republike Slovenije, temveč tudi odločanje vseh upravnih organov države, občin in nosilcev javnih pooblastil. S tega vidika sta precedenčnost in pomen odločitev Upravnega oddelka Vrhovnega sodišča na tem področju širša od sodnega sistema in vplivata na položaj državljank in državljanov, pa tudi drugih oseb na vseh področjih družbenega življenja in gospodarskega razvoja, ki so urejena z upravnim pravom. Funkcijo sojenja kot najvišje sodišče v državi (v pritožbenih in revizijskih postopkih) tako izvaja na več kot 80 upravnih področjih, med drugim na davčnem področju, področju mednarodne zaščite, v gradbenih in okoljskih zadevah, zadevah varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v denacionalizacijskih zadevah, na področju državljanstva in drugih statusnih pravic, v volilnih zadevah itd. Pri odločanju sodnice in sodniki, zaradi specifike zadev, ki jih obravnavajo, pogosto uporabljajo primarne in sekundarne akte EU ter upoštevajo obsežno prakso Sodišča EU in ESČP.
Peter Golob
je vrhovni sodnik od leta 2007. Ima bogate izkušnje s sojenjem na različnih sodnih področjih. V svoji karieri je razen na upravnem področju kot sodnik deloval še na preiskovalnem, kazenskem, civilnem, izvršilnem in zemljiškoknjižnem področju. Bil je tudi predsednik na Okrajnem sodišču v Domžalah. Dva mandata je bil predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje za sodnike. Je predsednik Državne volilne komisije in član Državne komisije za pravniški državni izpit. Redno se udeležuje domačih in tujih strokovnih srečanj ter posvetovanj, kjer občasno tudi predava.
Brigita Domjan Pavlin
dr. Erik Kerševan
Andrej Kmecl
mag. Jonika Marflak Trontelj
Nataša Smrekar
mag. Tatjana Steinman
Izbor zadnjih odločb upravnega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sodba X Ips 35/2023 | 29.01.2025 | UPRAVNI POSTOPEK | Občina sme po 218. c členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) zbirati in obdelovati le podatke katastra stavb, kar pomeni, da nima tudi pooblastila za zbiranje in obdelavo podatkov o najemnih pravnih poslih, saj se ti podatki ne vodijo v omenjeni evidenci. Za to, da bi lahko občina (na kakršenkoli način) zbirala in nato za svoje potrebe v svojih evidencah obdelovala podatke o najemnih pravnih poslih, bi morala obstajati jasna in določna zakonska podlaga (drugi odstavek 38.... |
| VSRS Sodba X Ips 2/2024 | 29.01.2025 | UPRAVNI POSTOPEK | Pristojnost organa za odločanje v upravnem postopku mora vselej določati zakon. Gre za oblastveno odločanje, ki ne more temeljiti zgolj na podzakonskem predpisu, saj izvršna veja oblasti sama sebi v skladu z načelom delitve oblasti ne more sama predpisovati za to potrebne pravne podlage. Če pristojnost za oblastveno odločanje upravnega organa ni določena z zakonom, upravni organ upravne odločbe ne sme izdati, saj je taka odločba nična. Ni sicer izključeno, da bi pristojnost za izdajo upravne odločbe določal neposredno učinkujoč... |
| VSRS Sklep X DoR 380/2022-30 | 29.01.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI SPOR | Iz sodbe Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-144/23 z dne 15. 10. 2024 izhaja, da je 367. a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) treba razlagati tako, da se razširi merilo pomembnosti postavljenega pravnega vprašanja za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava na dodaten primer, ki ni izrecno naveden v prvem odstavku te določbe ZPP. To merilo mora vključevati primer, da je treba pri SEU vložiti predlog za sprejetje predhodne odločbe. Tak primer nastopi, kadar stranka, ki predlaga dopustitev revizije, postavi vprašanje... |
| VSRS Sodba X Ips 11/2024 | 29.01.2025 | DAVKI | Davčni organ lahko odmeri davek na drugačni pravni podlagi, kot izhaja iz sklenjenih pravnih poslov, oziroma upoštevaje drugo pravno obliko dohodka, ki ga je prejel samostojni podjetnik, samo, če predhodno ugotovi, da gre za katerega od primerov nedovoljenega ravnanja in zato lahko uporabi svoja pooblastila iz 74. člena Zakona o davčnem postoku (ZDavP-2) (ali drugega izrecnega pooblastila, ki ga določi zakon). Če gre za nedovoljen pravni posel (drugi odstavek 74. člena ZDavP-2), ki ga je samostojni podjetnik sklenil za vodenje družbe... |
| VSRS Sodba X Ips 35/2024 | 22.01.2025 | UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR | Pridobitve pisne izjave priče, ki bi nadomeščala ustno izvedbo tega dokaza, Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) ne predvideva. Pridobitev pisne izjave priče je le izjemoma možna, kadar stranka temu ne nasprotuje oziroma sama predlaga izvedbo dokaza na tak način. Tudi zapletenost vprašanja ne opravičuje opustitve ustnega zaslišanja prič in posledično izvedbe obravnave, ampak nasprotno, pri zapletenih, tudi strokovno zahtevnih, vprašanjih se na ustni obravnavi tudi s postavljanjem dodatnih vprašanj ali soočenjem prič, če se... |
| VSRS Sodba X Ips 50/2024 | 22.01.2025 | ENERGETIKA | Noben zakon ne določa, da se v Splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (SPDO) kot splošnem aktu za izvrševanje javnih pooblastil podrobneje uredi obligacijskopravni institut neupravičene pridobitve na področju neupravičenega odjema električne energije. Zato določbe SPDO, na podlagi katerih je sistemski operater izračunal revidentovo obveznost in je Agencija za energijo nanje oprla svojo odločbo, ne omogočajo sklepa, da je slednja odločila v sporu v zvezi z zahtevkom... |
| VSRS Sklep X Ips 39/2022 | 08.01.2025 | UPRAVNI SPOR | Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka utemeljeno opozarja, da se Upravno sodišče ni opredelilo do njenih tožbenih ugovorov. Kljub revidentkini obsežni tožbeni argumentaciji, zakaj meni, da na ustrezen način zagotavlja sledljivost porekla blaga in da potrdila o komisioniranju niso spremljajoča dokumentacija v smislu četrtega odstavka 5. člena Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja... |
| VSRS Sklep X Ips 24/2024 | 11.12.2024 | UPRAVNI SPOR | Drugi odstavek 374. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da je revizija nedovoljena, če ni bila dopuščena. Gre za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Opustitev tega predloga pomeni neizpolnitev procesne predpostavke za revizijo, ki se zato zavrže. Po podatkih spisa je bila pravnomočna sodba pooblaščenki tožnika vročena 12. 2. 2024. Revizijo zoper to sodbo pa je ista pooblaščenka... |
| VSRS Sodba X Ips 43/2024 | 04.12.2024 | UPRAVNI POSTOPEK | Zgolj kasnejša sprememba stališča tožene stranke glede razlage materialnega prava ne utemeljuje uporabe izrednega pravnega sredstva odprave in razveljavitve oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 88. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). To velja tudi, če je taka sprememba stališča zapisana v obliki pojasnil ali navodil, izdanih s strani pristojnega upravnega organa. Uporaba navedenega pravnega sredstva zaradi kršitve materialnega prava v odmerni odločbi je mogoča tedaj, kadar se z njo zagotavlja... |
| VSRS Sklep X Ips 37/2024 | 27.11.2024 | UPRAVNI SPOR | Če gre za navajanje novih dejstev oziroma dokazov, glede katerih stranka ni prekludirana (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)), nesporno obstoji splošna dolžnost sodišča iz 285. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), da zagotovi, da se v postopku ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, kar jasno izhaja iz besedila te določbe. V obravnavani zadevi je sicer dejstvo dejanske seznanitve (dne 27. 2. 2019) revidentka uveljavljala že v upravnem postopku, zato bi glede navajanja novih dokazov... |