Upravni oddelek
Je vrh specializiranega upravnega sodstva, ki s svojo sodno prakso usmerja ne le Upravno sodišče Republike Slovenije, temveč tudi odločanje vseh upravnih organov države, občin in nosilcev javnih pooblastil. S tega vidika sta precedenčnost in pomen odločitev Upravnega oddelka Vrhovnega sodišča na tem področju širša od sodnega sistema in vplivata na položaj državljank in državljanov, pa tudi drugih oseb na vseh področjih družbenega življenja in gospodarskega razvoja, ki so urejena z upravnim pravom. Funkcijo sojenja kot najvišje sodišče v državi (v pritožbenih in revizijskih postopkih) tako izvaja na več kot 80 upravnih področjih, med drugim na davčnem področju, področju mednarodne zaščite, v gradbenih in okoljskih zadevah, zadevah varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v denacionalizacijskih zadevah, na področju državljanstva in drugih statusnih pravic, v volilnih zadevah itd. Pri odločanju sodnice in sodniki, zaradi specifike zadev, ki jih obravnavajo, pogosto uporabljajo primarne in sekundarne akte EU ter upoštevajo obsežno prakso Sodišča EU in ESČP.
Peter Golob
je vrhovni sodnik od leta 2007. Ima bogate izkušnje s sojenjem na različnih sodnih področjih. V svoji karieri je razen na upravnem področju kot sodnik deloval še na preiskovalnem, kazenskem, civilnem, izvršilnem in zemljiškoknjižnem področju. Bil je tudi predsednik na Okrajnem sodišču v Domžalah. Dva mandata je bil predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje za sodnike. Je predsednik Državne volilne komisije in član Državne komisije za pravniški državni izpit. Redno se udeležuje domačih in tujih strokovnih srečanj ter posvetovanj, kjer občasno tudi predava.
Brigita Domjan Pavlin
dr. Erik Kerševan
Andrej Kmecl
mag. Jonika Marflak Trontelj
Nataša Smrekar
mag. Tatjana Steinman
Izbor zadnjih odločb upravnega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sodba Uv 2/2024-9 | 17.10.2024 | VOLITVE | DVK je pravilno prepoznala, da se vloga z dne 19. 6. 2024, ki jo je tožnik podal kot volivec, lahko nanaša le na nepravilnosti pri delu volilnih organov, ta pa bi morala biti vložena v treh dneh od dneva glasovanja (kar nesporno ni bila). |
| VSRS Sklep X Ips 267/2017 | 09.10.2024 | DAVKI - OKOLJSKO PRAVO - VODE | Ustavna prepoved povratnega posega v pridobljene pravice ne ščiti pravice do posebne rabe vode brez plačila. Raba vode, ki presega njeno splošno rabo, brez plačila ni uporabnikova pravica, vendar pa je z ustavno prepovedjo iz drugega odstavka 155. člena Ustave varovan posameznikov pravni položaj, da mu država ne bo za nazaj določila obveznosti plačila javne dajatve, ki je pred njeno uveljavitvijo ni bil dolžan plačati in je ni mogel pričakovati. Obveznost plačila za posebno rabo vode je bila za njene zavezance predvidljiva in tudi... |
| VSRS Sklep X Ips 31/2023 | 02.10.2024 | DAVKI | V okviru samoprijave iz 63. člena ZDavP-2 je mogoče uveljavljati odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz 100. člena ZDoh-2. Odlog je mogoče vložiti najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. |
| VSRS Sodba X Ips 3/2024 | 02.10.2024 | DAVKI | V okviru samoprijave iz 63. člena ZDavP-2 je mogoče uveljavljati odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz 100. člena ZDoh-2. Odlog je skupaj z davčno napovedjo na podlagi samoprijave mogoče vložiti najpozneje do vročitve odmerne odločbe oziroma do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. |
| VSRS Sodba in sklep X Ips 14/2022 | 01.10.2024 | GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK - ČLOVEKOVE PRAVICE | Objektivni rok za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 47. člena GZ) začne teči s trenutkom zakonitega začetka gradnje. Le po preteku dveh mesecev od zakonitega začetka gradnje ni mogoče predlagati obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja iz razloga, ker bi določena oseba morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec in ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Začetek gradnje je zakonit, če je gradnja objekta, ki je utemeljena na izdanem dokončnem oziroma pravnomočnem gradbenem dovoljenju,... |
| VSRS Sklep X Ips 4/2024 | 18.09.2024 | DAVKI | Presoja, ali je šlo za nedovoljeno davčno izogibanje in odmera davčne obveznosti, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov (četrti odstavek 74. člena ZDavP-2), je vmogoča tudi v primeru pravnoformalno pravilno izvedenega nakupa lastnih poslovnih deležev z nastalimi pravnimi in ekonomskimi posledicami, če določene objektivne okoliščine primera kažejo, da je bil ta pravni posel del širšega, vsebinsko praznega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki bi kot celota lahko služil... |
| VSRS Sklep X Ips 23/2023 | 11.09.2024 | UPRAVNI SPOR | Sklep, s katerim senat odloči, da bo v zadevi sodil sodnik posameznik, ker gre za izjemo od senatnega sojenja po ZUS-1 (pred njegovo spremembo, ZUS-1C, Uradni list RS, št. 49/23), ki jo je treba razlagati restriktivno, v korist senatnega sojenja,mora biti ustrezno obrazložen, da so razvidni razlogi, ki so vodili senat pri odločitvi, da gre za enostavno dejansko in pravno stanje. na enostavno dejansko stanje lahko kaže npr. nespornost dejstev, na enostavno pravno stanje pa npr. stabilna in jasna sodna praksa glede uporabe relevantnih pravnih... |
| VSRS Sodba X Ips 43/2022 | 04.09.2024 | KORUPCIJA | Posamezno delovanje spada pod izjemo iz 56.a člena ZIntPK, le in izključno kolikor se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ni namenjeno varstvu interesov posamezne fizične ali pravne osebe. Oceniti je torej treba posamezne lobistične stike (oziroma njihove dele) na podlagi njihove konkretne vsebine oziroma dejanskih predlogov in zahtev lobista, torej na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja. Glede na to, da je izvoljeni predstavnik intersne... |
| VSRS Sodba in sklep X Ips 2/2022 | 04.09.2024 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO - TUJCI | Prepoved mučenja, nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja ali ravnanja iz 18. člena Ustave v upravnem delu izročitvenega postopka po ZKP učinkuje neposredno tako v materialnem kot tudi procesnem smislu, ne glede na to, ali njeno uporabo v tem delu postopka določa zakon - oziroma prav zato, ker ZKP tega ne določa. Tako mora minister pri odločanju o dovolitvi izročitve na podlagi 530. člena ZKP ne glede na njegovo siceršnjo vsebino neposredno uporabiti 18. člen Ustave. Zato je dolžan presojati tujčeve navedbe o spremenjenih... |
| VSRS Sodba X Ips 74/2021 | 04.09.2024 | UPRAVNI SPOR | Razlaga 6. člena ZNISESČP v povezavi z 10., 11. in 12. členom ZNISESČP, da se verifikacija starih deviznih vlog zavrne, ker pridobitev terjatve ni bila evidentirana do 1. 12. 2015, torej z določitvijo prekluzivnega roka, je ne glede na dejstvo, da je bilo v zakonu predpisano evidentiranje pri Glavni podružnici Sarajevo, ki sploh ni obstajala niti takrat niti pred uveljavitvijo ZNISEČP, in posledično evidentiranje na zakonsko predpisan način pravočasno sploh ni bilo mogoče, pravilna ter v skladu z namenom, ki ga mora zasledovati... |