Delovni in socialni oddelek
Opravlja funkcijo sojenja na področju delovnega in socialnega prava oziroma v delovnih in socialnih sporih. Sodnica in sodniki tega oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije, o izrednem pravnem sredstvu – revizijah, v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč prve in druge stopnje. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v nekaterih sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj.
Vodja oddelka, vrhovni sodnik
mag. Marijan Debelak
je vrhovni sodnik od leta 2006. Magistriral je s področja kolektivnega delovnega prava. Bil je predsednik delovnega sodišča prve stopnje, sodnik pritožbenega sodišča, na katerem je bil tudi vodja oddelka za delovne spore itd. Predava na številnih izobraževanjih v pravosodju in širše. Sodeluje v evropskih združenjih sodnikov delovnega prava. V strokovnih revijah je objavil večje število člankov s področja individualnega in kolektivnega delovnega prava. Je tudi soavtor komentarja Zakona o delovnih razmerjih. Njegova ožja specializacija so kolektivna delovna razmerja.
mag. Aleksandra Hočevar Vinski
Samo Puppis
Izbor zadnjih odločb delovno-socialnega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sodba VIII Ips 25/2025 | 26.02.2026 | SOCIALNO VARSTVO | 14. člen ZSVarPre ne daje podlage za presojo, da se družinska pokojnina, ki jo prejemata mladoletna otroka tožnice, ne všteva v lastni dohodek družine. |
| VSRS Sklep VIII Ips 27/2025 | 26.02.2026 | DELOVNO PRAVO | Posebnosti glede ureditve položaja pravic in obveznosti vodilnih delavcev ne pomenijo, da tudi vodilnim delavcem ni mogoče zagotoviti polnega varstva pravic in da se zgolj zaradi njihovega posebnega položaja in prenehanja mandata z razrešitvijo v nobenem primeru ne morejo vrniti na vodilno delovno mesto. Vodilni delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas opravljanja mandata in mu mandat nezakonito preneha, lahko za preostali čas mandata zahteva tudi vrnitev na vodilno delo. Od okoliščin primera pa je odvisno, ali bo... |
| VSRS Sklep VIII Ips 35/2025, enako tudi VSRS Sklep VIII Ips 39/2025, VSRS Sklep VIII Ips 36/2025, VSRS Sklep VIII Ips 37/2025, VSRS Sklep VIII Ips 38/2025, VSRS Sklep VIII Ips 40/2025 | 26.02.2026 | DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE | Z naknadnim koriščenjem presežkov opravljenih ur se vzpostavlja povprečna obremenitev 40 ur tedensko. Ur te izravnave ni pravilno šteti v kvoto opravljenih ur, saj bi to pomenilo, da se te ure upoštevajo dvakrat - najprej, ko so oddelane, nato še, ko se izravnajo v obliki odsotnosti. Namen je ravno obraten. Izravnalne ure se štejejo kot ure le za namen evidenc, zato da delodajalec in delavec ob evidentiranih presežkih oddelanih ur vesta, za kolikor ur in kdaj je bila delavcu omogočena izravnava v okviru neenakomerno razporejenega delovnega... |
| VSRS Sklep VIII Ips 32/2025 | 26.02.2026 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO | Že pred vložitvijo revizije (ta je bila vložena 1. 10. 2025) je nadzorni svet prvega nasprotnega udeleženca 24. 9. 2025 sprejel sklep o imenovanju drugega delavskega direktorja za mandatno obdobje petih let. V sklepu je bilo določeno, da stopi v veljavo, ko B. B. pridobi dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje funkcije člana uprave. To dovoljenje je pridobil 8. 1. 2026. S tem je začel sklep o njegovem imenovanju polno učinkovati in je takrat prenehal mandat druge nasprotne udeleženke kot delavske direktorice v upravi... |
| VSRS Sklep VIII Ips 30/2025 | 18.12.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO | V postopku z revizijo se na podlagi 383. člena ZPP smiselno uporablja določba drugega odstavka 334. člena ZPP, po kateri lahko vlagatelj umakne pravno sredstvo, dokler sodišče o njem ne izda odločbe. Ker vrhovno sodišče o vloženi reviziji še ni odločilo, je s tem sklepom upoštevalo toženkin umik revizije. |
| VSRS Sodba VIII Ips 19/2025 | 10.09.2025 | DELOVNO PRAVO | Namen ocenjevanja redne delovne uspešnosti je upravičenje do dela plače iz tega naslova, ki pa delavcu (javnemu uslužbencu) ne pripada avtomatsko. Po 22.a členu ZSPJS del plače za redno delovno uspešnost pripada le tistim javnim uslužbencem, ki v obdobju, za katerega se izplačuje, dosegajo nadpovprečne delovne rezultate pri opravljanju rednih delovnih nalog. To pa ne more biti primer tožnika, saj ta ne opravlja svojih rednih delovnih nalog, torej del in nalog, za katere se je zaposlil v Slovenski vojski. Tožnik ne dela kot častnik,... |
| VSRS Sodba VIII Ips 21/2025 | 10.09.2025 | DELOVNO PRAVO | Navedena pravila ne utemeljujejo stališča sodišča druge stopnje o diskriminaciji tožnika, s tem da tožnik niti ni postavil denarnega zahtevka zaradi znižanja plače. Glede na postavljeni zahtevek je treba odločiti le, ali je toženka dolžna za tožnika izdelati oceno redne delovne uspešnosti. Revizijsko sodišče ne izključuje možnih primerov diskriminacije oziroma neenake obravnave sindikalnih zaupnikov v primerjavi z ostalimi javnimi uslužbenci glede plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (6. člen ZDR-1), vendar pa mora... |
| VSRS Sklep VIII Ips 15/2025 | 10.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO | Revizija utemeljeno opozarja, da mora sodišče v zadevi vsakega tožnika določno ugotoviti in obrazložiti odločilna dejstva ter na podlagi teh dejstev uporabiti materialno pravo v vsakem sporu posebej, čeprav gre za odločanje o sicer istovrstnih zahtevkih več tožnikov zoper isto toženko, ki se obravnavajo v različnih sporih. Vrhovno sodišče je resda v več istovrstnih zadevah vsebinsko jasno začrtalo materialnopravni okvir in ključne dejanske ugotovitve, ki omogočajo zaključek o zlorabi poslovnega modela s strani toženke. Vendar... |
| VSRS Sodba VIII Ips 4/2025 | 13.05.2025 | SOCIALNO VARSTVO | Določbe ZUPJS, ki se nanašajo na vračilo javnih sredstev zaradi neupravičeno priznane pravice, ne veljajo za državno štipendijo, ki je bila utemeljeno priznana in je upravičenec tudi kasneje izpolnjeval pogoje za njeno prejemanje, vrniti pa jo mora, ker mu je štipendijsko razmerje prenehalo. |
| VSRS Sodba VIII Ips 27/2024 | 15.10.2024 | DELOVNO PRAVO | Iz teksta 91. člena Zakona o igrah na srečo (ZIS) ne izhaja, da so pri delitvi napitnine poleg članov uprave in drugih vodilnih delavcev izključeni tudi tisti delavci, ki nimajo neposrednega stika z izvajanjem iger - kot je bil eden od predlogov pri sprejemanju ZIS iz leta 1995, ki pa ni bil sprejet v zakonsko besedilo. Iz 73. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (KPGIT) nadalje izhaja, da je napitnina namenjena za plače zaposlenih v družbi, in sicer za njihovo uspešnost (prvi odstavek) ter se sorazmerno... |