Delovni in socialni oddelek
Opravlja funkcijo sojenja na področju delovnega in socialnega prava oziroma v delovnih in socialnih sporih. Sodnica in sodniki tega oddelka odločajo o predlogih za dopustitev revizije, o izrednem pravnem sredstvu – revizijah, v izjemnih, z zakonom določenih primerih pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč prve in druge stopnje. Odločajo tudi o delegacijah zadev in v nekaterih sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj.
Vodja oddelka, vrhovni sodnik
mag. Marijan Debelak
je vrhovni sodnik od leta 2006. Magistriral je s področja kolektivnega delovnega prava. Bil je predsednik delovnega sodišča prve stopnje, sodnik pritožbenega sodišča, na katerem je bil tudi vodja oddelka za delovne spore itd. Predava na številnih izobraževanjih v pravosodju in širše. Sodeluje v evropskih združenjih sodnikov delovnega prava. V strokovnih revijah je objavil večje število člankov s področja individualnega in kolektivnega delovnega prava. Je tudi soavtor komentarja Zakona o delovnih razmerjih. Njegova ožja specializacija so kolektivna delovna razmerja.
mag. Aleksandra Hočevar Vinski
Samo Puppis
Izbor zadnjih odločb delovno-socialnega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sodba VIII Ips 24/2025 | 04.11.2025 | DELOVNO PRAVO | Ugotovitve sodišč ustrezajo opredelitvi dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku po prvem odstavku 163. člena ZUTD in ureditvi obveznosti delavca in uporabnika v smislu 62. in 63. člena ZDR‑1. Revizijsko sodišče zato soglaša z zaključkom sodišč druge in prve stopnje, da je tretja toženka v razmerju do tožnika nastopala kot (dejanski) uporabnik in da s strani prve oziroma druge toženke ni šlo za zagotavljanje storitev tretji toženki kot naročniku. Tudi v primeru, da pravni subjekt dejavnost zagotavljanja dela delavcev... |
| VSRS Sodba VIII Ips 22/2025 | 04.11.2025 | DELOVNO PRAVO | Pojem plačila za dejansko delo izhaja iz sodne prakse v primerih, ko delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določeno delovno mesto, po navodilih delodajalca dejansko opravlja dela in naloge drugega delovnega mesta, ki je vrednoteno višje, kot je vrednoteno delovno mesto, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Do plačila za dejansko delo je delavec upravičen ob pogoju, da ne opravlja svojega dela, temveč delo drugega (višje vrednotenega) delovnega mesta. |
| VSRS Sodba VIII Ips 14/2025 | 04.11.2025 | DELOVNO PRAVO | Bistvo plačila po dejanskem delu je v tem, da je delavec upravičen do plačila glede na vrednost dejansko opravljenega dela na višje vrednotenem delovnem mestu, kot je delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi. Vrednost tega dela opredeljuje izhodiščni plačni razred višje vrednotenega delovnega mesta. Ta vrednost se v primeru plačila za dejansko delo, ki je po svoji naravi plačilo za že opravljeno višje vrednoteno delo, ne spreminja še z napredovanji. Upoštevanje plačnih razredov napredovanja, doseženih na delovnem mestu po sklenjeni... |
| VSRS Sklep VIII Ips 26/2025 | 07.10.2025 | DELOVNO PRAVO | V primeru neenakomerno razporejenega ali prerazporejenega delovnega časa se število ur dela in počitka spreminja. S tem se spreminja tudi število prostih ur delavca; ko dela več, je prostih ur manj in obratno. V takšnem primeru mora delodajalec paziti, da delavcu kljub temu zagotavlja najmanj minimalni dnevni in tedenski počitek ter da delavec ne preseže maksimalnega števila tedenskih delovnih ur. To pomeni, da lahko delavčeva obremenitev v nekaterih tednih (lahko tudi več tednov) znaša več kot 40 ur, v drugih pa manj. V primerih... |
| VSRS Sodba VIII Ips 19/2025 | 10.09.2025 | DELOVNO PRAVO | Namen ocenjevanja redne delovne uspešnosti je upravičenje do dela plače iz tega naslova, ki pa delavcu (javnemu uslužbencu) ne pripada avtomatsko. Po 22.a členu ZSPJS del plače za redno delovno uspešnost pripada le tistim javnim uslužbencem, ki v obdobju, za katerega se izplačuje, dosegajo nadpovprečne delovne rezultate pri opravljanju rednih delovnih nalog. To pa ne more biti primer tožnika, saj ta ne opravlja svojih rednih delovnih nalog, torej del in nalog, za katere se je zaposlil v Slovenski vojski. Tožnik ne dela kot častnik,... |
| VSRS Sodba VIII Ips 21/2025 | 10.09.2025 | DELOVNO PRAVO | Navedena pravila ne utemeljujejo stališča sodišča druge stopnje o diskriminaciji tožnika, s tem da tožnik niti ni postavil denarnega zahtevka zaradi znižanja plače. Glede na postavljeni zahtevek je treba odločiti le, ali je toženka dolžna za tožnika izdelati oceno redne delovne uspešnosti. Revizijsko sodišče ne izključuje možnih primerov diskriminacije oziroma neenake obravnave sindikalnih zaupnikov v primerjavi z ostalimi javnimi uslužbenci glede plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (6. člen ZDR-1), vendar pa mora... |
| VSRS Sklep VIII Ips 15/2025 | 10.09.2025 | CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO | Revizija utemeljeno opozarja, da mora sodišče v zadevi vsakega tožnika določno ugotoviti in obrazložiti odločilna dejstva ter na podlagi teh dejstev uporabiti materialno pravo v vsakem sporu posebej, čeprav gre za odločanje o sicer istovrstnih zahtevkih več tožnikov zoper isto toženko, ki se obravnavajo v različnih sporih. Vrhovno sodišče je resda v več istovrstnih zadevah vsebinsko jasno začrtalo materialnopravni okvir in ključne dejanske ugotovitve, ki omogočajo zaključek o zlorabi poslovnega modela s strani toženke. Vendar... |
| VSRS Sodba VIII Ips 4/2025 | 13.05.2025 | SOCIALNO VARSTVO | Določbe ZUPJS, ki se nanašajo na vračilo javnih sredstev zaradi neupravičeno priznane pravice, ne veljajo za državno štipendijo, ki je bila utemeljeno priznana in je upravičenec tudi kasneje izpolnjeval pogoje za njeno prejemanje, vrniti pa jo mora, ker mu je štipendijsko razmerje prenehalo. |
| VSRS Sodba VIII Ips 27/2024 | 15.10.2024 | DELOVNO PRAVO | Iz teksta 91. člena Zakona o igrah na srečo (ZIS) ne izhaja, da so pri delitvi napitnine poleg članov uprave in drugih vodilnih delavcev izključeni tudi tisti delavci, ki nimajo neposrednega stika z izvajanjem iger - kot je bil eden od predlogov pri sprejemanju ZIS iz leta 1995, ki pa ni bil sprejet v zakonsko besedilo. Iz 73. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (KPGIT) nadalje izhaja, da je napitnina namenjena za plače zaposlenih v družbi, in sicer za njihovo uspešnost (prvi odstavek) ter se sorazmerno... |
| VSRS Sodba VIII Ips 10/2024 | 20.08.2024 | DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI | Drugi odstavek 2. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski je jasen. Iz njega ne izhaja, da bi se nagradi, ki jih opredeljujeta prvi in drugi stavek tega odstavka, kumulirali, kar pomeni, da se izključujeta. |