Kazenski oddelek
Skrbi za enotno uporabo in razvoj prava na kazenskem področju. Odloča o zahtevah za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne odločbe na področju kaznivih dejanj in prekrškov, v primerih, določenih z zakonom, pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč druge stopnje. Pristojen je za odločanje o pravnih sredstvih, vloženih zoper odločbe tega oddelka, ko tako določa zakon. V pristojnost oddelka sodi tudi odločanje o prenosu krajevne pristojnosti ter o sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju kazenskih in prekrškovnih postopkov.
Mitja Kozamernik
opravlja sodniško funkcijo na Kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča od leta 2017. Sodniško funkcijo je nastopil leta 1991, in sicer najprej na Temeljnem sodišču v Kranju, ob reorganizaciji sodstva leta 1995 na Okrožnem sodišču v Kranju in nato na Višjem sodišču v Ljubljani. Leta 2006 je bil imenovan na funkcijo mednarodnega sodnika na Sodišču Bosne in Hercegovine v Sarajevu, kjer je sodniško funkcijo opravljal na Oddelku za vojne zločine in Oddelku za organizirani kriminal, in sicer do leta 2012. Opravljal je tudi funkcije sekretarja Vrhovnega sodišča in sekretarja Sodnega sveta. Je dolgoletni član Komisije za pravniške državne izpite kot izpraševalec za področje kazenskega prava, član Komisije za pogojne odpuste in član Personalnega sveta Vrhovnega sodišča. S svojimi prispevki je sodeloval na različnih oblikah izobraževanja, seminarjih, supervizijah, kazenskopravnih šolah in bil član različnih komisij za področje kazenskega prava.
Maja Baškovič
mag. Aleksander Karakaš
mag. Andreja Sedej Grčar
Marjeta Švab Širok
Izbor zadnjih odločb
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sklep I Ips 32288/2015 | 18.12.2025 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Ker je bil predmetni kazenski postopek pred sodiščem pravnomočno ustavljen, vložnik velja za nedolžnega in zato nima pravnega interesa za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Z odločitvijo Vrhovnega sodišča o vloženi zahtevi namreč svojega položaja ne more izboljšati. |
| VSRS Sodba I Ips 3221/2015 | 11.12.2025 | IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Izpodbijani pravnomočni sklep po vsebini predstavlja odločbo, izdano po pravnomočno končanem kazenskem postopku, zoper katero je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, če gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. V zahtevi zastavljeno vprašanje, katero procesno pravilo velja za vročanje poziva iz prvega odstavka 18. člena ZIKS-1, je vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Izvrševanje kazenskih sankcij je zakonodajalec uredil v posebnem zakonu – ZIKS-1, ki pri... |
| VSRS Sodba IV Ips 9/2025 | 11.12.2025 | PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO | Pojem tržne moči je vezan na kvantitativen kriterij letnega prometa in posebej še na relativno razmerje do konkretnega pogodbenega partnerja v posameznem primeru, zaradi česar sta pojmovni zvezi "znatne tržne moči" in "še zlasti v razmerju do druge pogodbene stranke" vsebinsko določljivi (le) ob stiku s konkretnim življenjskim primerom. Dejanski stan kršitve določbe 177.a člena v zvezi z 11. točko tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 61.f člena ZKme-1 mora biti zato v opisu prekrška konkretiziran tudi z navedbo tržne moči... |
| VSRS Sklep I Ips 30025/2024 | 04.12.2025 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Med upravičenci za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni oškodovanca kot tožilca - ki je vložnik zahteve v obravnavanem primeru - zato nima pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva. |
| VSRS Sodba I Ips 56290/2022 | 04.12.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO | Za izpolnitev objektivnega vidika grozovitosti ni relevantna intenziteta poškodb, saj že sama številčnost poškodb pomeni izpolnitev zakonskega znaka grozovitosti. Kot grozovit način gre namreč šteti tudi sukcesivno zadajanje poškodb, ki vsaka zase ni smrtonosna, vendar skupaj postanejo življenjsko ogrožajoče. Zaupanje oškodovanke obsojencu, ki kaže na zakonski znak zahrbtnosti, je opisano s tem ko je navedeno, da je obsojenec oškodovanko skrivoma počakal v parku, kar implicira, da jo je prepričal, da njega v parku ne bo. Žrtvino... |
| VSRS Sodba IV Ips 2/2025 | 03.12.2025 | PREKRŠKI | Konstrukcijo trajajočega prekrška po 2. točki prvega odstavka 111. člena ZJN-3 v smislu vzdrževanja protipravnega stanja je mogoče prepoznati v zaporednem oddajanju javnih naročil, ne pa v podpisovanju in potrjevanju računov, ki jih je izdal izvajalec na podlagi sklenjenega pravnega posla in ki sodijo izključno v fazo izvrševanja pogodbe. Drugačna razlaga, po kateri bi inkriminacija obravnavanega prekrška po 2. točki prvega odstavka 111. člena ZJN-3 zajemala tudi naknadno izpolnjevanje obveznosti po pogodbi, s katero je bilo javno... |
| VSRS Sodba I Ips 11635/2019 | 27.11.2025 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Ena od zahtev poštenega postopka v kazenskih zadevah je tudi kontradiktornost, kar pomeni, da imata tako tožilstvo kot obramba možnost izvedeti za dejstva in dokaze v spisu, kot tudi dejstva, izhajajoč iz spisovnega gradiva, ter se o njih izjaviti. Sodišče prve stopnje strank v času vse do zaključka glavne obravnave ni seznanilo o neuspeli poizvedbi, nato pa v razlogih sodbe neprejem odgovora tolmačilo obsojencu v škodo, s čimer je obrambi odvzelo možnost izjaviti se glede navedene okoliščine. Z upoštevanjem te okoliščine pa je... |
| VSRS Sodba I Ips 18437/2016 | 27.11.2025 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Kršitev po 2. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je podana le, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: (i) gre za dokaz, na katerega se sodba po drugem odstavku 18. člena ZKP ne sme opirati in ki bi moral biti po 83. členu ZKP izločen iz spisa; (ii) senat, ki odloča o obtožbi ali pravnem sredstvu, se je seznanil s takšnim dokazom; (iii) dokaz je v spoznavni vzročni zvezi z obsodilno sodbo. V obravnavani zadevi med vsebino zatrjevano nezakonitega dokaza in obsodilno sodbo ni nobene spoznavne vzročne zveze. Iz spisovnega gradiva... |
| VSRS Sodba I Ips 43892/2015 | 13.11.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Merila za razmejitev obravnavanja prič kot obremenilnih ali razbremenilnih je ESČP prvič vzpostavilo v zadevi Škoberne proti Sloveniji. Pri svoji presoji je upoštevalo predvsem, kako je bila oblikovana zahteva obrambe za zaslišanje prič; glavni kriterij razmejitve je naslednji: ali je obramba glede na navedbe v zahtevi (a) želela le preizkusiti prejšnje izjave prič ali pa (b) je bila zahteva za zaslišanje prič namenjena podpori navedbam obrambe proti kazenskim obtožbam. |
| VSRS Sodba I Ips 32307/2014 | 30.10.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO | Pri presoji, ali gre za mučenje živali ali za pogin živali brez povzročenega ji trpljenja, je treba upoštevati intenziteto storilčevega ravnanja, torej težo oziroma način usmrtitve (npr. vrsto in naravo uporabljenega sredstva ter vrsto in naravo prizadejanih posledic), kot tudi storilčev odnos do tovrstnega dejanja. |