Kazenski oddelek
Skrbi za enotno uporabo in razvoj prava na kazenskem področju. Odloča o zahtevah za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne odločbe na področju kaznivih dejanj in prekrškov, v primerih, določenih z zakonom, pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč druge stopnje. Pristojen je za odločanje o pravnih sredstvih, vloženih zoper odločbe tega oddelka, ko tako določa zakon. V pristojnost oddelka sodi tudi odločanje o prenosu krajevne pristojnosti ter o sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju kazenskih in prekrškovnih postopkov.
Vodja oddelka, vrhovna sodnica
Barbara Zobec
je od leta 2002 vrhovna sodnica na Kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča RS. Pred tem je bila sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, kariero sodnice pa je začela leta 1984 na takratnem Temeljnem sodišču v Ljubljani. Z referati s področja kazenskega prava in kazenskega procesnega prava je sodelovala na različnih konferencah, tako v Sloveniji kot v tujini, ter na seminarjih in sodniških šolah. Je tudi dolgoletna izpraševalka za področje kazenskega prava in članica stalne izpitne komisije za opravljanje pravniškega državnega izpita. Poleg tega je avtorica številnih člankov, objavljenih v pravni periodiki, in soavtorica zadnje izdaje Komentarja Ustave RS, Velikega znanstvenega komentarja posebnega dela Kazenskega zakonika in monografije Svoboda izražanja, mediji in demokracija v postfaktični družbi.
Maja Baškovič
dr. Primož Gorkič
mag. Aleksander Karakaš
Mitja Kozamernik
mag. Andreja Sedej Grčar
Marjeta Švab Širok
Izbor zadnjih odločb
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sodba I Ips 15714/2010 | 09.10.2025 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Vložnik izpostavlja vprašanje, ali se je zunajobravnavni senat, ki na podlagi določbe 498.a člena ZKP odloča o odvzemu denarja ali premoženja nezakonitega izvora, dolžan ukvarjati z vsebinsko presojo dokazanosti tistih zakonskih znakov kaznivega dejanja pranja denarja, ki kažejo na to, da denar ali premoženje izvira iz kaznivih dejanj, če že na podlagi opisa kaznivega dejanja v obtožnici ugotovi, da obdolžencu očitano ravnanje ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja iz 245. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju... |
| VSRS Sodba I Ips 62094/2013 | 09.10.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov niso namenjeni predlogi za izločitev sodnika oziroma predlogi za prenos krajevne pristojnosti, temveč (iz)redna pravna sredstva zoper sodne odločbe. V ravnanju obrambe je pri izvrševanju pravice do navzočnosti na narokih prepoznati zlorabo te pravice z namenom preprečiti tek kazenskega postopka, saj kljub zagovornikovem vsakokratnem zatrjevanju obsojenčevih zdravstvenih razlogov za izostanek, ne obsojenec ne njegov zagovornik nista... |
| VSRS Sodba I Ips 32077/2021 | 02.10.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO | "Splošno nevarno dejanje" je tisto, s katerim storilec sprosti sile in sredstva, ki jih nato ne more več obvladovati. Da je obsojenec sprostil motorno silo in sredstva, ki jih nato ni mogel več obvladovati, izhaja iz celote obsojencu očitanih ravnanj, ki so določno ponazorjena z naslednjimi okoliščinami: (i) zagon avtopilota, (ii) opustitev nadzora nad plovbo in (iii) plutje z nevarno hitrostjo. Obsojenec natančnega obsega posledic svojega ravnanja ni mogel predvideti, zato kljub temu, da so osebe poimensko navedene v opisu kaznivega... |
| VSRS Sodba I Ips 66442/2023 | 02.10.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO | V konkretnem primeru gre za predmete, in sicer orožje ter strelivo (ne samo lovsko, ampak tudi vojaško), ki sicer niso bili uporabljeni pri izvršitvi očitanega kaznivega dejanja, ker njihova uporaba glede na inkriminacijo kaznivega dejanja ni bila potrebna, vendar jih obsojenec očitno namerava zaradi njihove primernosti uporabiti za novo kaznivo dejanje, in sicer (predvsem) zoper življenje ter telo. Pri tem je na povezavo teh predmetov z izvršitvijo očitanega kaznivega dejanja in tudi možnostjo izvršitve novega kaznivega dejanja mogoče... |
| VSRS Sklep I Kr 88803/2024 | 01.10.2025 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Dejstvo, da pravosodni policisti obtoženca iz ZPMZKZ Celje trikrat niso osebno privedli na narok pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, še ne utemeljuje izjemnosti okoliščin, zaradi katerih bi bilo treba odstopiti od splošnih zakonskih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Pristojno sodišče ima po veljavnih določbah ZKP na voljo različne mehanizme za zagotavljanje nemotenega sojenja, med katerimi sta za obravnavani primer relevantna predvsem privedba obdolženca in izvedba videokonference. |
| VSRS Sodba I Ips 38287/2015 | 24.09.2025 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti se Vrhovno sodišče po prvem odstavku 424. člena ZKP omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. Vezano je torej z njihovim številom, kakor tudi z izbranim načinom vložnikovega sklicevanja na kršitve. |
| VSRS Sodba I Ips 47278/2021 | 24.09.2025 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Relevantna stališča Ustavnega sodišča kot tudi ESČP, na podlagi katerih bi zagovornik lahko tvoril argumentacijo o pristranskosti sodnika že v pritožbenem postopku obravnavane zadeve, so bila znana že prej. Za uveljavljanje te kršitve v predhodni fazi postopka torej ni obstajala nobena objektivna ovira oziroma je vložnik ustrezno niti ne zatrjuje. Zato nikakor ne more uspeti s sklicevanjem na novejšo oziroma spremenjeno sodno prakso Ustavnega sodišča, ki za konkretni primer niti ni odločilnega pomena. |
| VSRS Sodba I Ips 54651/2018 | 18.09.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Sodišče mora, ko razlaga zakon glede na življenjski primer, ugotoviti, katera dejstva tega primera so upoštevna z vidika posameznega zakonskega znaka. Upoštevna dejstva življenjskega primera, ki jih izlušči v konkretni dejanski stan za vsak posamezni znak kaznivega dejanja, mora primerjati z zakonskim dejanskim stanom, ki ga ustavnoskladno izlušči iz besedila zakonske določbe. Upoštevna dejstva konkretnega dejanskega stanu se morajo določno in striktno (lex certa, lex stricta) ujemati z zakonskim dejanskim stanom - z vsakim posameznim... |
| VSRS Sodba I Ips 1386/2024 | 18.09.2025 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Kadar sodišče ravna, kot zapoveduje osmi odstavek 364. člena ZKP, pa pri tem kakšnega pravno pomembnega dejstva sploh ne ugotavlja (in torej ne gre le za izostanek razlogov), ne bo šlo za kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pooblastilo iz prvega odstavka 394. člena ZKP je namreč treba uporabiti tudi, kadar pritožniki razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja sploh ne uveljavljajo. Ubeseditev razlogov v sodbi višjega sodišča ne spremeni njenega težišča, tj. drugačne materialnopravne presoje... |
| VSRS Sodba I Ips 25444/2016 | 28.08.2025 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Pri sojenju sodišča druge stopnje je zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP praviloma podana tedaj, ko to sodišče opravi obravnavo po prvem odstavku 380. člena ZKP in prvostopenjsko sodbo potrdi po 391. členu ZKP ali jo spremeni po prvem odstavku 394. člena ZKP, ali ko na seji po petem odstavku 392. člena ZKP drugače presodi že ugotovljena dejstva in prvostopenjsko (zgolj) spremeni po prvem odstavku 394. člena ZKP. Drugače je v primerih, ko sodišče druge stopnje v... |