Kazenski oddelek
Skrbi za enotno uporabo in razvoj prava na kazenskem področju. Odloča o zahtevah za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne odločbe na področju kaznivih dejanj in prekrškov, v primerih, določenih z zakonom, pa tudi o pritožbah zoper odločbe sodišč druge stopnje. Pristojen je za odločanje o pravnih sredstvih, vloženih zoper odločbe tega oddelka, ko tako določa zakon. V pristojnost oddelka sodi tudi odločanje o prenosu krajevne pristojnosti ter o sporih o pristojnosti med sodišči nižjih stopenj na področju kazenskih in prekrškovnih postopkov.
Mitja Kozamernik
opravlja sodniško funkcijo na Kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča od leta 2017. Sodniško funkcijo je nastopil leta 1991, in sicer najprej na Temeljnem sodišču v Kranju, ob reorganizaciji sodstva leta 1995 na Okrožnem sodišču v Kranju in nato na Višjem sodišču v Ljubljani. Leta 2006 je bil imenovan na funkcijo mednarodnega sodnika na Sodišču Bosne in Hercegovine v Sarajevu, kjer je sodniško funkcijo opravljal na Oddelku za vojne zločine in Oddelku za organizirani kriminal, in sicer do leta 2012. Opravljal je tudi funkcije sekretarja Vrhovnega sodišča in sekretarja Sodnega sveta. Je dolgoletni član Komisije za pravniške državne izpite kot izpraševalec za področje kazenskega prava, član Komisije za pogojne odpuste in član Personalnega sveta Vrhovnega sodišča. S svojimi prispevki je sodeloval na različnih oblikah izobraževanja, seminarjih, supervizijah, kazenskopravnih šolah in bil član različnih komisij za področje kazenskega prava.
Maja Baškovič
mag. Aleksander Karakaš
mag. Andreja Sedej Grčar
Marjeta Švab Širok
Izbor zadnjih odločb
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sodba I Ips 91635/2023 | 27.11.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO | Sodišče je o zakonskem znaku "spravi v zmoto" celovito in logično sklepalo zlasti na podlagi naslednjih ključnih okoliščin: (i) obsojenec je ob prvem obisku oškodovanca dne 28. 8. 2022 slednjemu - ob kazanju velike količine gotovine - zagotavljal, da lahko, v kolikor mu izroči določeno vsoto denarja, tudi sam kaj zasluži; (ii) ob prigovarjanju mu je oškodovanec izročil znesek v vrednosti 500,00 EUR, obsojenec pa mu je istočasno izročil gotovino v vrednosti 750,00 EUR, s čimer je ta zagotavljal in prikazoval donosnost "posla", s... |
| VSRS Sodba I Ips 61851/2022 | 20.11.2025 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Čeprav se je vložnik v nadaljevanju obrazložitve zahteve skliceval na objektivno nemožnost seznanitve s sestavo senata sodišča druge stopnje, je pri tem prezrl, da so sestave senatov pri vseh sodiščih predmet Letnega razporeda sodnikov. Ta je po prvem odstavku 18. člena Sodnega reda predhodno objavljen na sodni deski posameznega sodišča ter običajno še na njegovih spletnih straneh, kar vse zainteresirani stranki omogoča seznanitev s sestavo senatov z določenega pravnega področja ter eventualno vložitev zahteve za izločitev... |
| VSRS Sklep I Ips 35131/2013 | 20.11.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO | Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da odločanje o alternativnem načinu izvršitve kazni zapora ne predstavlja zgolj administrativno procesnega oziroma tehničnega opravila, temveč gre za vsebinsko odločanje, ki vpliva na način uresničevanja številnih obsojenčevih ustavnih in konvencijskih pravic. Zato se mora sodišče pri odločanju o načinu izvrševanja zaporne kazni opreti na poglobljeno, analitično in celovito preverjanje in oceno okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca kot tudi z njegovim dejanjem.... |
| VSRS Sodba I Ips 51544/2013 | 20.11.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Tretji odstavek 173. člena KZ-1 kaznuje v svojem bistvu ravnanje storilca, ki svojo vlogo, ki mu prinaša določeno avtoriteto in mu omogoča, da se žrtvi intimno približa, izkoristi (zlorabi) za izvrševanje spolnih dejanj. Za konkretizacijo zakonskega znaka zlorabe položaja osebe, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, po utrjeni praksi Vrhovnega sodišča zadošča opis odnosa med starejšim in mlajšim članom (razširjene) družine. Po merilih za presojo nepristranskosti, kot so se vzpostavila v judikaturi ESČP, zgolj določeno... |
| VSRS Sodba I Ips 32307/2014 | 30.10.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO | Pri presoji, ali gre za mučenje živali ali za pogin živali brez povzročenega ji trpljenja, je treba upoštevati intenziteto storilčevega ravnanja, torej težo oziroma način usmrtitve (npr. vrsto in naravo uporabljenega sredstva ter vrsto in naravo prizadejanih posledic), kot tudi storilčev odnos do tovrstnega dejanja. |
| VSRS Sodba I Ips 8047/2023 | 30.10.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO | Privilegirana oblika kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1 (t. i. mala tatvina) je podana, če sta izpolnjena dva pogoja: (i) da je vrednost ukradene stvari majhna (objektivni pogoj) in (ii) da si je storilec hotel prilastiti stvar takšne vrednosti (subjektivni pogoj). Oba pogoja izhajata jasno in določno že iz zakonske določbe, po kateri za storitev privilegirane oblike kaznivega dejanja torej ne zadošča že majhna vrednost odtujene stvari, temveč mora biti hkrati ugotovljeno, da je storilec zasledoval namen... |
| VSRS Sodba I Ips 43866/2018 | 30.10.2025 | KAZENSKO MATERIALNO PRAVO | Vsebina opisanega obsojenčevega ravnanja tako ni bila samo v tem, da je kot dejanski poslovodja poskrbel, da je gospodarska družba C. d. o. o. poslovala le preko poslovnega računa v Avstriji, ampak zlasti, da v vloženem obrazcu DDV-O za določeno obdobje, v nasprotju z 2. točko prvega odstavka 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV) ni prikazal obveznosti plačila DDV z naslova pridobitve rabljenih avtomobilov iz drugih držav članic EU, s čemer se je navedena gospodarska družba izognila plačilu DDV. Pomeni, da... |
| VSRS Sodba I Ips 45223/2022 | 30.10.2025 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Izrekih predhodnih sodb vsebujejo natančen opis vloge obsojenega pri izvršitvi kaznivih dejanj, ki so se očitala preostalim soobtožencem, hkrati pa tudi obsojencu v naknadnem postopku. Primerjava opisov dejanj iz predhodnih sodb in naknadne sodbe pokaže, da je opis obsojenčevega delovanja v sodbah identičen. Njegova vloga pri izvršitvi očitanih kaznivih dejanj je bila določno in podrobno podana že v vseh predhodnih sodbah. Prav tako je točno razvidna razdelitev vlog v hudodelski združbi, katere vodja je ves čas njenega delovanja bil... |
| VSRS Sodba IV Ips 1/2024 | 15.10.2025 | PREKRŠKI | Prekršek zaradi uporabe zavajajoče poslovne prakse z zavajajočim ravnanjem po 1. alineji 15. člena ZVPNPP mora vsebovati konkretizacijo znakov iz določbe prvega odstavka 5. člena ZVPNPP (sedaj 49. člena ZVPot-1), medtem ko kumulativna opredelitev pogojev iz generalne klavzule po drugem odstavku 4. člena ZVPNPP (sedaj 47. člena ZVPot-1) v opisu dejanja ni potrebna. |
| VSRS Sodba I Ips 15714/2010 | 09.10.2025 | KAZENSKO PROCESNO PRAVO | Vložnik izpostavlja vprašanje, ali se je zunajobravnavni senat, ki na podlagi določbe 498.a člena ZKP odloča o odvzemu denarja ali premoženja nezakonitega izvora, dolžan ukvarjati z vsebinsko presojo dokazanosti tistih zakonskih znakov kaznivega dejanja pranja denarja, ki kažejo na to, da denar ali premoženje izvira iz kaznivih dejanj, če že na podlagi opisa kaznivega dejanja v obtožnici ugotovi, da obdolžencu očitano ravnanje ne vsebuje zakonskih znakov kaznivega dejanja iz 245. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju... |