Vrhovno sodišče obiskali člani parlamentarnega odbora za pravosodje

Predsednik Đorđević se je za predstavitev stanja v zvezi s sodbami glede Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu odločil, ker je v javnosti mogoče večkrat zaslediti podatek, da sodi naša država med največje kršiteljice človekovih pravic med državami članicami Sveta Evrope. Kot je izpostavil, ta podatek absolutno ne drži, saj Slovenija dejansko že leta sodi med države z nizkim številom ugotovljenih kršitev. Tako so bile v letu 2022 ugotovljene štiri kršitve, v zadnjih dveh letih pa jih je bilo skupaj ugotovljenih šest.

Podatek, zaradi katerega se skuša Slovenijo prikazovati kot eno največjih kršiteljic Evropske konvencije, se nanaša na obdobje do leta 2006, ko so bile v naši državi zaznane občutne težave zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku. Odsotnost ustrezne nacionalne zakonodaje, ki bi naslavljala to problematiko, pa se je odrazila v množičnem vlaganju pritožb na ESČP. Po letu 2006 je število tovrstnih primerov bistveno upadlo, je dejal predsednik Đorđević in pojasnil, da po eni strani zaradi projekta Lukenda in večjega števila sodnikov, po drugi strani pa zaradi sprejetja Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tako je Svet Evrope konec leta 2016 ugotovil, da sodni zaostanki in s tem zagotavljanje pravice do sojenja v razumnem roku v Sloveniji ne predstavljajo več sistemskega problema.

V letu 2023 je bilo sicer na ESČP vloženih 978 pritožb, kar je približno štirikrat več kot leto pred tem, ko jih je bilo vloženih le 287, vendar “je pomemben in edini relevanten podatek tisti, ki se nanaša na število ugotovljenih kršitev. Le ta podatek namreč lahko prikaže, kakšno je stanje na področju varovanja človekovih pravic v posamezni državi”, je povedal predsednik Vrhovnega sodišča.

Na koncu je predsednik Vrhovnega sodišča še izpostavil, da je Slovenija po ocenah strokovnjakov Sveta Evrope v zadnjih letih dosegla velik napredek na področju izvrševanja sodb ESČP. Če je bilo v letu 2014 več kot 300 neizvršenih sodb, jih je bilo na včerajšnji dan le še pet. S petimi neizvršenimi sodbami, ki pomenijo le en odstotek izmed vseh sodb, pa je Slovenija v družbi držav, s katerimi se želimo primerjati in ki jih ESČP postavlja za zgled pri sodelovanju s Svetom Evrope.

Po besedah predsednika Đorđevića to dokazuje, da so pavšalni očitki o Sloveniji kot eni največjih kršiteljic človekovih pravic povsem neutemeljeni. Poleg tega pa vestno in ažurno izvrševanje sodb ESČP kaže na odgovoren odnos naše države do Evropskega sodišča za človekove pravice.

Poleg predsednika je člane parlamentarnega odbora za pravosodje nagovorila tudi podpredsednica Vrhovnega sodišča, vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok, ki se je osredotočila na kazensko zakonodajo. Generalna sekretarka Vrhovnega sodišča, višja sodnica Helena Miklavčič je poslancem predstavila svoje delo in pristojnosti. Spregovorila pa je tudi o tem, zakaj se je odločila za poklic sodnice. Kot je pojasnila, jo je pritegnila osnovna ideja poklica, to je civiliziran in spoštljiv način reševanja različnih sporov, na strokoven in razumljiv način, saj to prispeva k boljši, mirni in urejeni družbi. Vodja Službe za zakonodajo na Vrhovnem sodišču Tina Brecelj pa je predstavila način delovanja in sodelovanja službe z drugima vejama oblasti v postopkih spreminjanja zakonodaje. Ob tem je izpostavila pomen in vpliv sprejema t.i. sodniške zakonodaje na poslovanje in učinkovitost sodišč, predvsem uvedbo enovitega sodnika in enotnega sodnega okrožja.

Ob koncu obiska je bilo na voljo tudi nekaj časa za razpravo, v okviru katere so člani odbora za pravosodje izrazili zanimanje za različne teme, od procesnih omejitev in vodenja kazenskega postopka do skrbi za duševno zdravje in enakopravno obravnavo ljudi v sodnih postopkih.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.