Vrhovno sodišče odločilo v zadevi ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam Fondovega naselja

Predmet postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL 1) je ex post ugotavljanje, katero zemljišče je po preteklih pravilih že postalo last lastnika stavbe ali stavb. To pomeni, da se sodni postopki za ugotavljanje lastništva zemljišč izvajajo po tem, ko je bilo zemljišče že uporabljeno ali v lasti, in se ugotavlja, komu to zemljišče dejansko pripada, ob upoštevanju preteklih zakonodajnih ureditev in dejanj. Postopek je tako namenjen odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju. Merila za ugotavljanje pripadajočega zemljišča je ZVEtL 1 prilagodil tako, da je prepustil sodiščem, da v vsakem konkretnem primeru ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin in praviloma s pomočjo izvedenca urbanistične stroke ugotovijo obseg pripadajočega zemljišča.

V obravnavani revizijski zadevi je Vrhovno sodišče presojalo utemeljenost revizijskih očitkov, ki se nanašajo na absolutno bistveno kršitev procesnih pravil s tem, ko nižji sodišči nista obravnavali strokovnih navedb revidenta, vsebovanih v izven postopka pridobljenem izvedenskem mnenju in njegovih pripomb zoper mnenje sodno postavljene izvedenke urbanistične stroke. V zvezi s tem je revident s sklicevanjem na izven postopka pridobljeno izvedensko mnenje trdil, da parc. št. 312 k. o. Bežigrad nikoli ni pomenila pripadajočega zemljišča k naselju Fondovih blokov, temveč je bilo to zemljišče že ob gradnji Fondovih blokov namenjeno javni zvezni cesti oziroma aveniji.

Nosilni razlog nižjih sodišč za stališče, da je parc. št. 312 k. o. Bežigrad skupno pripadajoče zemljišče vseh stavb Fondovega naselja, je, da je bilo to zemljišče ob gradnji namenjeno Fondovim blokom, kasnejši prostorski akti pa tega niso spremenili. Vrhovno sodišče je ob tem ocenilo, da si ključne ugotovitve in zaključki nižjih sodišč ter trditve revidenta v povezavi z ugotovitvami v izven postopka pridobljenem mnenju izvedenke nasprotujejo. Nasprotja imajo toliko večjo težo, ker je treba pripadajoče zemljišče za stavbe, zgrajene pred drugo svetovno vojno, ugotavljati po dinamičnem načelu, kar pomeni, da je treba upoštevati spremembe v času od nastanka družbene lastnine do lastninjenja. Prav glede njihove vsebine pa so ugotovitve sodno postavljene izvedenke v sklepih nižjih sodišč po presoji Vrhovnega sodišča (pre)skope oziroma nepopolne.

Vrhovno sodišče je tako presodilo, da razhajanja o pravotvornih dejstvih, ki bi pomenila podlago za uporabo kriterijev iz 43. člena ZVEtL-1, v postopkih pred nižjima sodiščema niso bila odpravljena. Dokazni predlog revidenta za pridobitev dopolnitve mnenja izvedenke urbanistke je tako primeren in utemeljen, njegova izvedba pa bi lahko imela vpliv na odločitev sodišča. Zaradi kršitve revidentove pravice do izvedbe predlaganega dokaza je Vrhovno sodišče odločitvi nižjih sodišč glede parc. št. 312 k. o. Bežigrad razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Sodna odločba in morebitna ločena mnenja bodo na tem mestu objavljena, ko bodo za to izpolnjeni pogoji.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.