Vrhovno sodišče o iskanju ravnovesja med zasebnim in javnim interesom
07.11.2024 / Vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče RS je v postopku revizije odločilo o zadevi, v kateri se je kot bistveno izpostavljalo vprašanje, ali lahko lastnik nepremičnin zoper upravljavca energetske infrastrukture uspešno uveljavlja zahtevek, v skladu s katerim naj ta z njegovega zemljišča odstrani delujoč daljnovod ter preneha z rednimi vzdrževalnimi deli. Pri odločitvi je šlo za iskanje ustreznega ravnovesja med položajem lastnika nepremičnine na eni in javno koristjo na drugi strani.
Spor v tej zadevi je povezan z zemljiščem v lasti tožnice, preko katerega že od leta 1929 poteka daljnovod, ki ga je tem postavila tedanja italijanska energetska družba. Daljnovod z elektriko napaja dve naselji, dve podjetji, farmo, bazno postajo mobilne telefonije in prometno signalizacijo na odseku avtoceste pri Divači, sporen pa je pas zemljišča, dolg nekaj manj kot dva kilometra in širok 16 metrov. Postavitev daljnovoda ni imela nikoli zaslombe v nobenem stvarnopravnem upravičenju. Ker niso bili ne ob postavitvi ne kasneje izpeljani niti zasebnopravni niti razlastitveni postopki, je omenjeni daljnovod na Krasu vsaj na spornem zemljišču predstavljal golo dejstvo.
Vrhovno sodišče je v tem primeru odločalo o zelo kompleksni zadevi, ki korenini v zatečenem, skoraj sto let dolgem dejanskem stanju, in vsej družbeni stvarnosti, ki napolnjuje to obdobje. Primer je kompleksen tudi po pravni plati, saj zadeva razmerje med zasebnim in javnim interesom. Senat Vrhovnega sodišča je moral v tem primeru odgovoriti na revizijsko vprašanje, ki se nekoliko poenostavljeno glasi: Ali tožnica lahko zahteva odstranitev spornega daljnovoda in prenehanje nadaljnjih vznemirjanj?
Senat je odločil, da lastniku nepremičnine, prek katere brez stvarnopravne podlage poteka daljnovod, ni ustavno dopustno odreči stvarnopravnga varstva, češ da lahko sam poskrbi za lastno razlastitev. Je pa treba v takšnem položaju vzpostaviti ustrezno ravnovesje med njegovim položajem na eni in javno koristjo na drugi strani. Javna korist namreč tu več ni abstraktna, marveč so za njo zasebnopravni položaji, v katere bi bilo z odstranitvijo daljnovoda resno poseženo, na primer z odklopom elektrike.
Vrhovno sodišče je odločilo, da je mogoče ravnovesje v tej zadevi najti v rešitvi, ki določa zadosti dolg izpolnitveni rok, v katerem se lahko tožena stranka odstranitvene obveznosti ubrani tudi z uspešno sproženim razlastitvenim postopkom. Zato je ugodilo reviziji in v dveh točkah izreka razveljavilo odločitev sodišča druge stopnje, s katero je bilo tožniku lastninskopravno varstvo zaradi varstva javne koristi odrečeno, ter pritožbenemu sodišču v tem obsegu zadevo vrnilo v novo odločanje.
Senat Vrhovnega sodišča je odločitev v tej zadevi prejel soglasno.
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.