Ob jubileju sodniškega društva imenovali častne člane

Slavnostna akademija ob 50. letnici delovanja Slovenskega sodniškega društva, katere častni pokrovitelj je bil predsednik republike Borut Pahor, je v petek potekala v ljubljanskem hotelu Union. Zbrane goste, med katerimi je bil tudi predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič, je nagovoril predsednik Evropskega sodniškega združenja José Igreja Matos. O pomenu Slovenskega sodniškega društva kot nepolitične pluralne organizacije, katere temeljni cilji so varovanje in utrjevanje sodnikove neodvisnosti in nepristranskosti ter samostojnosti pri izvrševanju sodniške funkcije, pa tudi varovanje človekovih pravic, je spregovoril predsednik društva dr. Andrej Ekart, ki je tudi podelil priznanja novim častnim članom.

Nekdanja vrhovna sodnica Maja Tratnik je ta laskavi naziv prejela, ker je v slovenskem sodstvu pustila globoko sled. Že davno, preden je Slovenija postala članica Sveta Evrope in Evropske unije, je prepoznala, kako pomembno je, da se sodniki povezujejo v skupnem evropskem prostoru in tudi širše. Tudi po njeni zaslugi je Slovenija na zemljevidu mednarodne sodniške skupnosti zapisana kot prepoznavna in ugledna članica, k čemur je odločilno prispevala z aktivnim delovanjem v vlogi članice Slovenskega sodniškega društva ter kasneje tudi predsednice Evropskega in Svetovnega sodniškega združenja, je med drugim zapisano v utemeljitvi njenega imenovanja.

Maja Tratnik kot članica Sveta častnih predsednikov še vedno aktivno sodeluje pri delu tega združenja. Bila je tudi članica in predsednica slovenskega Sodnega sveta, in sicer v času, ko je bil Sodni svet del iniciative 13 evropskih sodnih svetov za okrepljeno sodelovanje med njimi, kar je vodilo v formalno ustanovitev Evropske mreže sodnih svetov.

Dr. Miodrag Đorđević pa je s svojim dolgoletnim predanim delovanjem v Slovenskem sodniškem društvu pomembno prispeval k utrjevanju in varovanju neodvisnosti sodstva. Zaveda se izjemnega pomena sodniške neodvisnosti in ugleda sodstva v javnosti, kar vseskozi izpričuje s svojim aktivnim delovanjem, s katerim si tudi prizadeva krepiti zavedanje, da je sodstvo je ena od treh enakopravnih vej oblasti, med katerimi mora biti vzpostavljen ustrezen sistem zavor in ravnovesij. S tem prispeva k varovanju neodvisnosti sodstva in preprečevanju pritiskov nanj. S svojim zgledom pa si prizadeva tudi za dvig pravne kulture, zlasti na področju svobode izražanja sodnikov, med drugim piše v utemeljitvi njegovega imenovanja.

Miodrag Đorđević je podpredsednik Vrhovnega sodišča od januarja 2019. Strokovno in publicistično se ukvarja zlasti s področji insolvenčnega prava ter varstva človekovih pravic. Od leta 2015 je predstavnik oziroma kontaktna oseba Republike Slovenije pri Svetu Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov o varstvu človekovih pravic – HELP Focal Point, že od leta 2009 pa tudi podpredsednik Slovenskega sodniškega društva.

Slovensko sodniško društvo je bilo sicer ustanovljeno 24. aprila 1971 na Otočcu pri Novem mestu kot eno prvih sodniških društev v regiji, saj so bila nacionalna sodniška društva v državah t.i. nove Evrope večinoma ustanovljena šele približno 20 let kasneje. Društvo je že ob ustanovitvi poudarjalo pomen neodvisnosti in samostojnosti sodnikov pri sojenju. Izpostavljali so pomen stalnega izobraževanja in usposabljanja sodnikov, saj je le strokovno dobro podkovan sodnik lahko samozavesten, pokončen in dejansko neodvisen odločevalec. Člani društva so se tudi zavedali, da opravljanje sodniške službe s seboj prinaša izjemno odgovornost, zato so si že na ustanovnem zboru zadali nalogo, da sprejmejo Kodeks sodniške etike, ki je bil potem sprejet naslednje leto kot eden prvih na svetu.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.