vodstvo sodišča

Dr. Miodrag Đorđević se je rodil leta 1955 v Ljubljani. Leta 1980 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 2004 pa doktoriral s področja stečajnega prava. Tema njegove doktorske disertacije je bila "Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika (pravne osebe)".

Svojo poklicno pot je začel kot prvostopenjski sodnik na takratnem Temeljnem sodišču v Ljubljani. Leta 1992 je bil imenovan za višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani, leta 2003 pa za vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ves čas sodi na gospodarskem oddelku. Je strokovnjak s področja insolvenčnega prava. Leta 2002 je bil kot štipendist Fulbrightovega sklada na strokovnem usposabljanju na “U.S. Bankruptcy Court for the Middle District of Tennessee” in “Vanderbilt University Law School”, oboje v Nashvillu, Tennessee, ZDA.Je član številnih mednarodnih združenj (International Insolvency Institute - ustanovni član, INSOL Europe in INSOL International, IEEI in CERIL). V letih 2007- 2011 je kot predstavnik Republike Slovenije sodeloval v Delovni skupini UNCITRAL za insolvenčno pravo. Maja 2008, ko je Republika Slovenija predsedovala EU, je v New Yorku vodil koordinacijo držav članic EU na zasedanju Delovne skupine. V letih 2016 - 2017 je kot ekspert za insolvenčno pravo delal na projektu EU v Republiki Makedoniji. Je član Skupine Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije za implementacijo novel k ZFPPIPP.

Od leta 2010 do leta 2015 je bil na seznamu namestnikov izvoljenega sodnika za odločanje v posameznih zadevah na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Od leta 2015 je HELP Focal Point - predstavnik Republike Slovenije za program Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov o človekovih pravicah. Decembra 2015 je pridobil tudi HELP Trainer Certificate.

Od leta 2009 do leta 2021 je bil podpredsednik Slovenskega sodniškega društva, od leta 2021 pa je njegov častni član. V obdobju 2019 - 2023 je opravljal funkcijo podpredsednika, februarja 2023 pa je postal predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Govori angleško in srbsko/hrvaško. Obvlada tudi osnove francoščine.

Vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok se je rodila leta 1964 v Ljubljani. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1988, šest let zatem je opravila pravosodni izpit. Za sodnico je bila izvoljena leta 2000, vrhovna sodnica pa je od leta 2017. Vso kariero deluje na področju kazenskega prava.

Ima bogate sodne in strokovne izkušnje. Po opravljenem pravosodnem izpitu je bila šest let državna tožilka, od tega tri leta v t.i. Skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS. Leta 2000 je bila izvoljena za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Ljubljani, nato je bila leta 2006 imenovana na mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani, od leta 2017 pa je vrhovna sodnica. Sodniško funkcijo na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča RS opravlja od decembra 2017.

Ves čas deluje tudi na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja, kjer na različnih dogodkih predstavlja slovensko pravno ureditev in sodno prakso. S tujimi kazensko pravnimi strokovnjaki se od leta 2003 dalje srečuje kot kontaktna točka Evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah, pri čemer je od leta 2007 tudi koordinatorka kontaktnih točk za Slovenijo. V času prvega predsedovanja Slovenije predsedstvu Sveta EU je tudi predsedovala Evropski pravosodni mreži.

Redno se udeležuje mednarodnih konferenc s področja kazenskega prava, ki jih pripravljajo pravosodni organi in institucije EU (npr. EJTN) in OZN. V času, ko je bila sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, je na zasedanjih predsednikov višjih sodišč držav članic EU večkrat predstavljala kazenski postopek v Sloveniji in tudi nekatere projekte Vrhovnega sodišča RS. Z delom na mednarodno pravnem področju nadaljuje tudi na Vrhovnem sodišču RS.

V letih od 2018 do 2021 je bila disciplinska tožilka pri Sodnem svetu. V tem času je podala tudi pobudo za nekatere spremembe normativne ureditve disciplinskih postopkov. Kot predstavnica Vrhovnega sodišča RS je bila med drugim članica delovne skupine za pripravo sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika, ki je bila ustanovljena leta 2019. Je tudi članica strokovnega sveta Hiše za otroke, namestnica člana Komisije za pogojne odpuste in izpraševalka na PDI. Redno sodeluje s Centrom za izobraževanje v pravosodju, in sicer kot predavateljica ter vodja izobraževanj s kazenskopravnega področja.

Govori nemški in angleški jezik.

Višja sodnica Helena Miklavčič je generalna sekretarka na Vrhovnem sodišču RS od leta 2023. Karierno pot je začela na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, nadaljevala pa v gospodarstvu, nakar se je po opravljenem pravniškem državnem izpitu zaposlila na Okrajnem sodišču v Ljubljani.

V sodniško funkcijo je bila izvoljena leta 2007. Prva štiri leta jo je opravljala na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer je bila namestnica vodje oddelka. Nato je sodila na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani, na katerem je bila skoraj šest let tudi vodja oddelka. Od novembra 2019 do dodelitve na mesto generalne sekretarke Vrhovnega sodišča je bila višja sodnica na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani.

Kot sodnica je precejšen del časa izven sojenja posvečala aktivnemu izobraževanju, mednarodnemu sodelovanju in tudi prizadevanjem za zagotovitev materialne neodvisnosti sodstva. Velikokrat je predavala na sodniških šolah in drugih seminarjih s področja gospodarskega prava, vodila je posvete s sodniki sodišč prve stopnje. Je tudi avtorica priročnika “Vodnik po gospodarskih sporih”. Z Evropsko mrežo institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) je sodelovala pri obiskih tujih sodnikov v Republiki Sloveniji, poleg tega se je izobraževanj v organizaciji te institucije večkrat udeleževala tudi sama.

Na projektu “Doing Business Report” je kot komunikator sodelovala z institucijo World Bank Group. Z Vrhovnim sodiščem je sodelovala pri prenovi poslovnih procesov v okviru delovne skupine “Projekt triaža” in projekt večkrat predstavila tujim delegacijam ob njihovih obiskih Vrhovnega sodišča. Je predstavnica Vrhovnega sodišča v Svetu za sistem plač v javnem sektorju in aktivna članica več projektnih skupin Vrhovnega sodišča. V tem segmentu je pripravljala pripombe na predloge zakonskih sprememb s področja gospodarskega prava in sodne uprave. Od leta 2021 je tudi podpredsednica Slovenskega sodniškega društva.