vodstvo sodišča

Dr. Damjan Orož se je rodil leta 1975. Leta 1998 je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 2019 pa doktoriral s področja izvršilnega prava. Tema njegove doktorske disertacije je bila "Ugovor v izvršbi in njegov vpliv na stopnjo pravne varnosti".

Poklicno pot je začel kot prvostopenjski sodnik na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer je bil tudi vodja Izvršilnega oddelka sodišča in organizacijske enote za stečajne zadeve (osebni stečaj). Do izvolitve za višjega sodnika je bil tudi podpredsednik Okrajnega sodišča v Ljubljani. Na mesto višjega sodnika je bil imenovan septembra 2011. Funkcijo višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani je opravljal na Izvršilnem in Gospodarskem oddelku tega sodišča.

Za vrhovnega sodnika je bil izvoljen decembra 2021. Sodi na Gospodarskem oddelku, kot član senata pa tudi na drugih oddelkih Vrhovnega sodišča. Zadnja leta vodi Oddelek za spremljanje sodne prakse, je pa tudi član Personalnega sveta Vrhovnega sodišča, vodja projektne skupine Nove funkcionalnosti baze znanja, član komisije za izdajo in odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja ter član Strokovnega sveta Centra za izobraževanje v pravosodju. Sodeloval je tudi v več delovnih in projektnih skupinah na Vrhovnem sodišču.

Je aktiven predavatelj in pisec strokovnih prispevkov predvsem s področja insolvenčnega prava, izvršilnega prava, civilnega procesnega prava, stvarnega in obligacijskega prava. V okviru svojih delovnih obveznosti znotraj sodstva je sodeloval tudi pri oblikovanju zakonodaje, zlasti glede Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter Zakona o izvršbi in zavarovanju, občasno pa tudi glede ostalih zakonov in podzakonskih predpisov.

Govori angleški in nemški jezik.

Vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok se je rodila leta 1964 v Ljubljani. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1988, šest let zatem je opravila pravosodni izpit. Za sodnico je bila izvoljena leta 2000, vrhovna sodnica pa je od leta 2017. Vso kariero deluje na področju kazenskega prava.

Ima bogate sodne in strokovne izkušnje. Po opravljenem pravosodnem izpitu je bila šest let državna tožilka, od tega tri leta v t.i. Skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri Vrhovnem državnem tožilstvu RS. Leta 2000 je bila izvoljena za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Ljubljani, nato je bila leta 2006 imenovana na mesto višje sodnice na Višjem sodišču v Ljubljani, od leta 2017 pa je vrhovna sodnica. Sodniško funkcijo na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča RS opravlja od decembra 2017.

Ves čas deluje tudi na področju mednarodnega pravosodnega sodelovanja, kjer na različnih dogodkih predstavlja slovensko pravno ureditev in sodno prakso. S tujimi kazensko pravnimi strokovnjaki se od leta 2003 dalje srečuje kot kontaktna točka Evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah, pri čemer je od leta 2007 tudi koordinatorka kontaktnih točk za Slovenijo. V času prvega predsedovanja Slovenije predsedstvu Sveta EU je tudi predsedovala Evropski pravosodni mreži.

Redno se udeležuje mednarodnih konferenc s področja kazenskega prava, ki jih pripravljajo pravosodni organi in institucije EU (npr. EJTN) in OZN. V času, ko je bila sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani, je na zasedanjih predsednikov višjih sodišč držav članic EU večkrat predstavljala kazenski postopek v Sloveniji in tudi nekatere projekte Vrhovnega sodišča RS. Z delom na mednarodno pravnem področju nadaljuje tudi na Vrhovnem sodišču RS.

V letih od 2018 do 2021 je bila disciplinska tožilka pri Sodnem svetu. V tem času je podala tudi pobudo za nekatere spremembe normativne ureditve disciplinskih postopkov. Kot predstavnica Vrhovnega sodišča RS je bila med drugim članica delovne skupine za pripravo sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika, ki je bila ustanovljena leta 2019. Je tudi članica strokovnega sveta Hiše za otroke, namestnica člana Komisije za pogojne odpuste in izpraševalka na PDI. Redno sodeluje s Centrom za izobraževanje v pravosodju, in sicer kot predavateljica ter vodja izobraževanj s kazenskopravnega področja.

Govori nemški in angleški jezik.

Višja sodnica Helena Miklavčič je generalna sekretarka na Vrhovnem sodišču RS od leta 2023. Karierno pot je začela na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, nadaljevala pa v gospodarstvu, nakar se je po opravljenem pravniškem državnem izpitu zaposlila na Okrajnem sodišču v Ljubljani.

V sodniško funkcijo je bila izvoljena leta 2007. Prva štiri leta jo je opravljala na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer je bila namestnica vodje oddelka. Nato je sodila na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani, na katerem je bila skoraj šest let tudi vodja oddelka. Od novembra 2019 do dodelitve na mesto generalne sekretarke Vrhovnega sodišča je bila višja sodnica na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani.

Kot sodnica je precejšen del časa izven sojenja posvečala aktivnemu izobraževanju, mednarodnemu sodelovanju in tudi prizadevanjem za zagotovitev materialne neodvisnosti sodstva. Velikokrat je predavala na sodniških šolah in drugih seminarjih s področja gospodarskega prava, vodila je posvete s sodniki sodišč prve stopnje. Je tudi avtorica priročnika “Vodnik po gospodarskih sporih”. Z Evropsko mrežo institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) je sodelovala pri obiskih tujih sodnikov v Republiki Sloveniji, poleg tega se je izobraževanj v organizaciji te institucije večkrat udeleževala tudi sama.

Na projektu “Doing Business Report” je kot komunikator sodelovala z institucijo World Bank Group. Z Vrhovnim sodiščem je sodelovala pri prenovi poslovnih procesov v okviru delovne skupine “Projekt triaža” in projekt večkrat predstavila tujim delegacijam ob njihovih obiskih Vrhovnega sodišča. Je predstavnica Vrhovnega sodišča v Svetu za sistem plač v javnem sektorju in aktivna članica več projektnih skupin Vrhovnega sodišča. V tem segmentu je pripravljala pripombe na predloge zakonskih sprememb s področja gospodarskega prava in sodne uprave. Od leta 2021 je tudi podpredsednica Slovenskega sodniškega društva.