Predsednik Vrhovnega sodišča na konferenci ob 20. obletnici informacijskega pooblaščenca
02.02.2026 / Vrhovno sodišče
Predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Damjan Orož se je v petek na Ljubljanskem gradu udeležil konference ob 20. obletnici informacijskega pooblaščenca, na kateri je imel pozdravni nagovor, v katerem je največ pozornosti namenil uporabi umetne inteligence v sodstvu. Udeležence konference so uvodoma nagovorili še informacijska pooblaščenka dr. Jelena Virant Burnik, predsedujoča Evropskemu odboru za varstvo podatkov dr. Anu Talus in direktorica STA Mojca Prelesnik.
Konferenca je bila med drugim namenjena razmisleku o ključnih vprašanjih varstva osebnih podatkov, dostopa do informacij javnega značaja in regulacije umetne inteligence. Slednji je največ pozornosti namenil tudi predsednik Orož, predvsem v kontekstu njene uporabe v sodstvu. Izpostavil je, da sodstvo že uporablja umetno inteligenco, in sicer ko ne gre za sojenje v smislu odločanja o sporu. “Gre za področja, ki so normativno strogo urejena, cilji odločitve pa so vnaprej jasno določeni. Slovensko sodstvo tako na primer umetno inteligenco že uporablja pri pretvorbi besed v tekst (sistem Tipko), ki bistveno pohitri obdelavo povedanega na glavnih obravnavah in pisanje sodnih odločb. Kmalu pa bomo govorili tudi o pseudonimizaciji sodnih odločb s sistemom umetne inteligence, ki je potrebna zaradi javne objave sodnih odločb.”
Umetna inteligenca v sodstvu ima po besedah predsednika Vrhovnega sodišča lahko tudi vlogo pomočnika sodniku pri sojenju. V tej smeri sedaj sodstvo smelo riše svojo pot v projektu Nove funkcionalnosti baze znanja. "Ideja, ki jo želimo uresničiti, je, da sodnik z umetno inteligenco iz strankine vloge izlušči pravno pomembno vprašanje ali več njih, zbere pravno pomembne trditve stranke o tem vprašanju, nato pa z vstopom v visoko kakovostne baze podatkov skuša pridobiti prvo mnenje v smislu pomoči pri odločanju v zadevi, je dejal predsednik Orož in dodal, da se bo projekt začel na Vrhovnem sodišču, nato pa nadaljeval do sodišč prve stopnje.
Med drugim je poudaril še, da se sodstvo zaveda obstoja mnogih pasti v zvezi z uporabo umetne inteligence. Izpostavil je problem pristranskosti, če je ta vgrajena v že sprejete odločitve, nadalje vpliv sprememb prej ustaljene sodne prakse ali pa preprosto sprememb družbenih razmerij, kar vse mora sodnik človek razumeti. “Vendar, prav zato imamo na koncu sodnika človeka,” je povedal predsednik Orož.
Ob tem je izpostavil še pomen nadzora nad sistemom umetne inteligence in spomnil, da so se nevarnosti uporabe umetne inteligence ali podobnega napredka v sodstvu na nek način morda zavedali že pisci naše Ustave, ko so v 23. do 25. členu začrtali meje uporabe umetne inteligence. Gre za določilo, da ima v Sloveniji vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. “Sodi mu lahko samo sodnik, torej človek, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom,” je še poudaril predsednik Vrhovnega sodišča.
Po uvodnih nagovorih je na konferenci potekalo še nekaj različnih strokovnih razprav. V okviru prve je bila pozornost namenjena dostopu do informacij javnega značaja v digitalni družbi, v okviru druge so govorili o evropskem pristopu glede varne, zaupanja vredna in na človeka osredotočene umetne inteligence, medtem ko je bila zadnja strokovna razprava namenjena varstvu osebnih podatkov in izzivom digitalizacije.
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.