Slovensko sodstvo uživa vse večje zaupanje
01.07.2025 / Vrhovno sodišče
Poročilo EU Justice Scoreboard 2025, ki ga je danes predstavila Evropska komisija, med drugim kaže, da zaupanje v neodvisnost sodišč in sodnikov v Sloveniji narašča. Zaupanje je naraslo celo do najvišje stopnje od začetka merjenja v letu 2013, pozitiven trend pa je opazen tako pri zaupanju splošne javnosti (kjer je Slovenija na 15. mestu) kot med podjetji, pri katerih je prišlo do občutnega povišanja zaupanja (kar našo državo uvršča na 13. mesto v Evropski uniji). Iz poročila tudi izhaja, da sodstvo še naprej posluje stabilno.
Pregled stanja na področju pravosodja (t.i. EU Justice Scoreboard) tako kot vsako leto prinaša analizo uspešnosti poslovanja sodišč v državah Evropske unije, in sicer s stališča učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti. Glede na tokratne ugotovitve so rezultati poslovanja slovenskega sodstva povsem primerljivi s poslovanjem sodnih sistemov v drugih evropskih državah, saj našo državo po večini parametrov umeščajo nekako v sredino lestvice držav EU.
Glede hitrosti reševanja posameznih zadev na slovenskih sodiščih v tokratnem poročilu ni opaznejših sprememb. Naša država je pri pričakovanem času reševanja civilnih, gospodarskih, upravnih in ostalih zadev na prvostopenjskih sodiščih še vedno na visokem četrtem mestu, nekoliko slabša pa glede reševanja samo civilnih in gospodarskih zadev na prvi stopnji, kjer je na 17. mestu (oboje enako kot lani). Slabše je stanje glede reševanja upravnih sporov, kjer je pri pričakovanem času reševanja zadev na prvi stopnji Slovenija na 23. mestu. Takšno stanje na tem področju je v prvi vrsti posledica stalnega širjenja pristojnosti upravnega sodstva, vendar pa je zaradi organizacijskih ukrepov (tudi uvedbe pritožbenih senatov) vseeno pričakovati pozitiven premik. Ta se pričakuje tudi pri reševanju zadev pranja denarja in korupcije.
Na področju digitalizacije slovensko sodstvo pri vprašanju razpoložljivosti informacij za splošno javnost sodi v zgornjo polovico držav. Visoko je tudi glede možnosti elektronskega vlaganja v civilnih in gospodarskih zadevah. Je pa Slovenija nizko uvrščena glede možnosti elektronskih vlog in spremljanja sodnega postopka v kazenskih in upravnih zadevah. Ravno omenjeni pravni področji predstavljata velik izziv za slovensko sodstvo na področju digitalizacije poslovanja, ki pa se jima že nekaj časa posveča posebno pozornost.
Naša država je še vedno visoko pri številu sodnikov glede na število prebivalcev (na drugem mestu za sosednjo Hrvaško), pri čemer je potrebno pojasniti, da je razlika v številu sodnikov na prebivalca v največji meri povezana z obsegom pristojnosti in nalog, ki jih v posameznih državah opravljajo sodniki. Za Slovenijo je značilno, da sodniki opravljajo svoje naloge tudi v zapuščinskih, zemljiškoknjižnih in izvršilnih postopkih, ki v večini drugih držav ne sodijo v pristojnost sodišč oziroma jih opravljajo notarji.
Poročilo EU Justice Scoreboard 2025 (PDF)
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.