Odločitev o obdavčitvi v primeru vodenja gospodarske družbe in opravljanja del iz dejavnosti družbe s strani samostojnega podjetnika
24.02.2025 / Vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče je presodilo, da gre v zadevi družbe z omejeno odgovornostjo in njenega poslovnega razmerja s samostojnim podjetnikom (sklenjenega pravnega posla za vodenje družbe in opravljanja del iz dejavnosti družbe), ki je bil hkrati njen edini družbenik in direktor, v obsegu, ki se nanaša na vodenje gospodarske družbe, za primer nedovoljenega ravnanja. Zakon o gospodarskih družbah namreč dopušča opravljanje dela direktorja v gospodarski družbi le fizični osebi, ne pa tudi samostojnemu podjetniku, ki bi to opravljal kot svojo poslovno dejavnost.
Vrhovno sodišče je najprej poudarilo, da je odmera davka na drugačni podlagi, kot izhaja iz sklenjenega pravnega posla, dopustna le, če zakon to izrecno določa. Takšno izrecno pooblastilo za drugačno odmero vsebujejo določbe Zakona o davčnem postopku (74. člen), na podlagi katerih lahko davčni organ v primerih nedovoljenih ravnanj zavezanca za davek (to je, če sklene neveljaven ali navidezen pravni posel ali če je udeležen pri nedovoljenem davčnem izogibanju) dohodek pravno opredeli drugače, kot je razviden na podlagi sklenjenih pogodb. To pomeni, da mora davčni organ za naložitev drugega davka predhodno ugotoviti, da je v zadevi podan eden od primerov nedovoljenega ravnanja iz omenjenega člena in da zato lahko uporabi svoja pooblastila v skladu z navedeno določbo (ali drugim izrecnim pooblastilom, ki ga določi zakon).
Vrhovno sodišče je nato presodilo, da se dohodek, ki ga je za poslovodna dela prejel samostojni podjetnik na podlagi pogodb o poslovnem sodelovanju, ne more obdavčiti kot dohodek iz dejavnosti samostojnega podjetnika, ampak po izrecni zakonski določbi Zakona o dohodnini (prve točke drugega odstavka 37. člena v zvezi z drugim odstavkom 74. člena Zakona o davčnem postopku) kot dohodek, za katerega se šteje, da je dohodek iz delovnega razmerja.
V zvezi z obdavčitvijo dohodkov samostojnega podjetnika za opravljeno delo, ki ni poslovodenje, ampak je bilo opravljeno v sklopu kovinarske in gostinske dejavnosti, ki ju izvaja gospodarska družba, pa je Vrhovno sodišče pojasnilo, da nedovoljeno davčno izogibanje ne more biti utemeljeno le na okoliščini, da je samostojni podjetnik opravljal delo za družbo z omejeno odgovornostjo, v kateri je edini družbenik in direktor. Ob tem Vrhovno sodišče ni izključilo možnosti, da bi tovrstni pravni posel skupaj z drugimi predstavljal umetno shemo, ki bi ob izpolnjevanju zakonskih zahtev (četrtega odstavka 74. člena Zakona o davčnem postopku) omogočala uporabo tega instituta, vendar morajo biti te (dodatne) okoliščine ugotovljene v vsakem primeru posebej. Celo v primeru ugotovljenega nedovoljenega davčnega izogibanja pa davčni organ, če med delavcem in delodajalcem ni sklenjena pogodba o zaposlitvi, ne more za nadzorovano obdobje po uradni dolžnosti ugotavljati obstoja delovnega razmerja, saj lahko nastanek delovnega razmerja ugotavlja le pristojno sodišče v delovnem sporu.
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.