Slovensko sodstvo posluje stabilno in primerljivo z državami EU
11.06.2024 / Vrhovno sodišče
Evropska komisija je danes predstavila poročilo EU Justice Scoreboard 2024, ki kaže, da slovensko sodstvo še naprej posluje stabilno. Slovenija še vedno ostaja država z velikim številom novih prejetih zadev. Zadeve pa se na sodiščih rešujejo relativno hitro, saj se pri določenih kategorijah zadev Slovenija uvršča med najhitrejše v Evropi. Glavni izzivi za slovensko sodstvo so tako predvsem na področju digitalizacije sodnega poslovanja.
Pregled stanja na področju pravosodja (t.i. EU Justice Scoreboard) tako kot vsako leto prinaša analizo uspešnosti poslovanja sodišč v državah Evropske unije z ozirom na njihovo učinkovitost, kakovost in neodvisnost. Mednarodne primerjave kažejo, da slovensko sodstvo deluje in dosega rezultate poslovanja, ki so povsem primerljivi z evropskimi. Po pričakovanem času reševanja vseh nekazenskih zadev na prvi stopnji (civilne, gospodarske, upravne in druge zadeve) je naša država še vedno uvrščena na 4. mesto držav EU, med najhitrejše. Pri pričakovanem času reševanja civilnih in gospodarsko pravdnih zadev je Slovenija primerljiva z večino držav EU, medtem ko so nekoliko slabši rezultati pri pričakovanem času reševanja upravnih zadev. Slovenski sodni sistem na večini področij obvladuje prejete zadeve in uspe rešiti več zadev, kot jih prejme, zaradi česar se število nerešenih zadev že vrsto let znižuje.
Število sodnikov glede na število prebivalcev je primerjalno gledano še vedno visoko in bo ostalo visoko, saj razlika v številu sodnikov na prebivalca izhaja tako iz različnih opredelitev tega, kdo se v posamezni državi in njenem sodnem sistemu šteje za sodnika, kot tudi iz obsega pristojnosti in nalog, ki jih v posameznih državah opravljajo sodniki. Za Slovenijo je, tako kot za nekatere sosednje države s podobno pravno zgodovino in tradicijo, značilno, da sodniki opravljajo svoje naloge tudi v zapuščinskih, zemljiškoknjižnih in izvršilnih postopkih, ki v nekaterih državah ne sodijo v pristojnost sodišč oziroma jih opravljajo notarji. Zapuščinske postopke npr. izključno, tako kot v Sloveniji, vodijo sodišča le še v štirih državah EU.
V Pregled stanja na področju pravosodja za EU za leto 2024 so vključeni tudi podatki o plačah sodnikov in sodnega osebja. Pomenljivi so podatki o razmerjih osebnih dohodkov sodnikov različnih držav EU s povprečnim osebnim dohodkom v posamezni državi, ki kažejo, da so predvsem slovenski vrhovni sodniki in sodnice daleč pod evropskim povprečjem. Pa tudi sodniki na začetku kariere dobijo primerjalno gledano manj kot evropski sodniki. Med najnižjimi v Evropi je tudi začetna plača sodnega osebja v Sloveniji glede na siceršnje plače v posamezni državi, kar vse dodatno kaže na nujno potrebo po novem vrednotenju dela tako sodnikov kot sodnega osebja, da bo delo v sodstvu spet postalo privlačno in bo odraz dejanske skrbi države za vladavino prava. Slovenija sicer relativno veliko sredstev nameni za sodstvo, a glede na število sodnikov in visok pripad novih zadev ter glede na delež plač v celotnem proračunu sodstva ta podatek ni presenetljiv.
V poročilo za leto 2024 so vključeni tudi podatki o zaupanju v sodstvo in dojemanju neodvisnosti. Po tem, ko je zaupanje v slovensko sodstvo vrsto let vztrajno naraščalo in se je Slovenija s 24. mesta v letu 2016 povzpela na 16. mesto v lanskem letu, je letos zaupanje nekoliko upadlo (pod 50%), kar Slovenijo uvršča na 18. mesto. Je pa Slovenija v zgornji polovici držav EU glede vprašanja dojemanja učinkovitosti zaščite investicij podjetij. Kot glavno oviro učinkovitemu varstvu investicij so podjetja v Sloveniji v raziskavi navedla prehitro in nedomišljeno sprejemanje in spreminjanje zakonodaje. Veseli še podatek, da je Slovenija visoko uvrščena med državami EU glede vprašanja pravic in posebne skrbi za položaj otrok v sodnih postopkih.
Vendar pa slovenski sodni sistem ostaja nizko glede vprašanja trajanja sodnih postopkov v zadevah pranja denarja in korupcije, kjer sodni postopki v primerjavi z drugimi državami Evropske unije trajajo predolgo. Gre za težavo, ki se je sodstvo zaveda in jo aktivno naslavlja.
Uporaba digitalnih tehnologij in orodij je nujna za učinkovito in uspešno delovanje sodnega sistema. Slovensko sodstvo je sicer primerjalno gledano dobro opremljeno, a zaostaja pri določenih vidikih elektronskega poslovanja s strankami – predvsem pri možnosti začetka in spremljanja sodnega postopka na digitalen način v kazenskih postopkih. Vendar pa se bo to spremenilo, saj bodo v kratkem na državni ravni implementirane rešitve, ki se pilotsko izvajajo na posameznih sodiščih.
Spletna stran Evropske komisije
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.