Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče
Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče

Delovanje slovenskega sodstva ostaja podobno kot v preteklih letih

08.06.2023 / Vrhovno sodišče

Naslovnica publikacije "EU Justice Scoreboard 2023"

Evropska komisija je danes predstavila poročilo EU Justice Scoreboard 2023, ki kaže, da slovensko sodstvo še naprej posluje stabilno. Slovenija še vedno ostaja visoko na lestvici pri številu novih prejetih zadev, medtem ko se po pričakovanem času reševanja zadev uvršča v vrh držav EU. Vztrajno se izboljšuje tudi zaupanje v sodstvo ter dojemanje neodvisnosti sodstva v javnosti.

Pregled stanja na področju pravosodja (t.i. EU Justice Scoreboard) tako kot vsako leto prinaša analizo uspešnosti poslovanja sodišč v državah Evropske unije, v okviru katere je tudi mednarodna primerjava delovanja slovenskega sodnega sistema. Po pričakovanem času reševanja vseh nekazenskih zadev na prvi stopnji (civilne, gospodarske, upravne in druge) je naša država uvrščena na 4. mesto držav EU. Količnik reševanja pripada je stabilen, kar Slovenijo uvršča na 10. mesto. Raziskava poda tudi ločen prikaz pričakovanega časa reševanja civilnih in gospodarsko pravdnih zadev, po katerem je Slovenija primerljiva z večino držav EU, vendar pa količnik reševanja tovrstnih zadev uvršča Slovenijo na 2. mesto med državami EU. Nekoliko slabši so rezultati pri količniku reševanja upravnih zadev, kar je zaradi težav, s katerimi se upravno sodstvo sooča, tudi pričakovano. Po drugi strani pa se število nerešenih upravnih zadev znižuje, kar Slovenijo uvršča na 12. mesto med državami EU. Zaradi v preteklosti izrazito visokega števila nerešenih nekazenskih zadev na 100 prebivalcev se Slovenija še vedno nahaja v drugi polovici lestvice. Vsekakor pa sodni sistem obvladuje prejete zadeve in uspe v določenem časovnem obdobju rešiti več zadev, kot jih prejme. Tako se število nerešenih zadev že vrsto let znižuje.

V EU Justice Scoreboard so vključeni tudi podatki o zaupanju v sodstvo in dojemanju neodvisnosti. Zaupanje v slovensko sodstvo že vrsto let vztrajno narašča. Če je bila Slovenija še leta 2016 šele na 24. mestu, se po tokratni raziskavi uvršča na 16. mesto. Nekoliko slabše je Slovenija glede neodvisnosti sodstva uvrščena glede na ocene pravnih subjektov. Število sodnikov glede na število prebivalcev je še vedno visoko, vendar je ob tem smiselno dodati, da razlika v številu sodnikov na prebivalca izhaja tako iz različnih opredelitev tega, kdo je v posamezni državi in njenem sodnem sistemu štet za sodnika, kot tudi iz obsega pristojnosti in nalog, ki jih v posameznih državah opravljajo sodniki. Za Slovenijo je tako npr. značilno, da sodniki opravljajo svoje naloge tudi v zapuščinskih, zemljiškoknjižnih in izvršilnih postopkih, ki v nekaterih državah ne sodijo v pristojnost sodišč oziroma jih opravljajo notarji. Ob tem je potrebno znova izpostaviti neustrezno plačno politiko v Sloveniji, ki je razvidna tudi iz prikaza razmerij osebnih dohodkov sodnikov različnih držav EU v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom v posamezni državi.

Slovenija še vedno relativno veliko sredstev nameni za sodstvo, a glede na število sodnikov in visok pripad novih zadev ter glede na delež plač v celotnem proračunu sodstva ta podatek ni presenetljiv. Naš sodni sistem ostaja precej nizko tudi pri vprašanju trajanja sodnih postopkov v zadevah pranja denarja in korupcije, kjer sodni postopki v primerjavi z drugimi državami Evropske unije trajajo predolgo. Gre za problem, ki se ga sodstvo zaveda in ga tudi aktivno naslavlja. Pri uporabi digitalnih tehnologij in orodij se slovenski sodni sistem uvršča v sredino med sodelujočimi državami. Nekoliko slabše se je odrezal pri določenih vidikih elektronskega poslovanja s strankami, kar le potrjuje potrebo po nadaljevanju prednostnega posvečanja tej problematiki znotraj slovenskega sodstva.

THE 2023 EU JUSTICE SCOREBOARD

 

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.