Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče
Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče

Odločitev VSRS v zvezi s kreditom v švicarskih frankih

09.02.2023 / Vrhovno sodišče

Na sliki je generični prikaz odločbe z logotipom Sodstva.

Zaradi odsotnosti zadostnega vsebinskega pojasnila, kakšna je bistvena posebnost pogodbe v tuji valuti in kaj to pomeni, je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo kreditodajalke v zadevi, povezani z najemom kredita v švicarskih frankih. Sprejeta odločitev ne pomeni nove sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj bodo tako, kot je bila ta, tudi vse nadaljnje odločitve Vrhovnega sodišča glede kreditov v švicarskih frankih odvisne od vsakega obravnavanega primera posebej.

Za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe je bilo ključno, ali se ugotovljeno dejansko stanje v obravnavani zadevi v delu, ki je glede uporabe prava osrednjega pomena, razlikuje od primerov, ki jih je doslej obravnavalo Vrhovno sodišče. Revidentka (kreditodajalka) je svoje očitke opirala na prejšnje istovrstne odločbe Vrhovnega sodišča, vendar je bilo dejansko stanje v njih drugačno od ugotovljenega v izpodbijani sodbi. Pri nobeni doslej ni bil oblikovan zaključek, da pojasnilna dolžnost banke v razmerju do posameznega kreditojemalca ni bila ustrezno opravljena. Dejstva, v katerih se je obravnavana zadeva pomembno razlikovala od predhodnih, so, da je toženka vedela, da sta tožnika sposobna najetja kredita le v švicarskih frankih in da evrskega ne moreta dobiti. Dodatno banka tožnikoma ni nudila pojasnila glede valutnega tveganja, tožnika sta bila seznanjena le s tistimi informacijami, ki so bile zapisane v njihovi pogodbi in na spletu.

Po sodni praksi, ki jo je Vrhovno sodišče oblikovalo v prej obravnavanih zadevah, banka pojasnilne dolžnosti glede valutnega tveganja ne izčrpa že z vključitvijo tovrstne določbe v pogodbo, temveč je ključna presoja, ali je valutno tveganje kreditojemalcu v zadostni meri vsebinsko pojasnjeno - kakšna je bistvena posebnost pogodbe v tuji valuti in kaj to pomeni za kreditojemalca. Šele če se izkaže, da banka potrošniku ni dala ustreznih pojasnil in zato pogodbene določbe ni moč šteti za jasno in razumljivo, je mogoča presoja nepoštenosti glavnega predmeta pogodbe. Ustavno sodišče je v zadevi UP-14/21 zavzelo drugačno stališče, a to zaradi izpostavljenih dejanskih posebnosti obravnavanega primera ni bilo pravno odločilno.

Sodna odločba: II Ips 18/2022

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.