Zaradi pomanjkanja sodnih izvedencev v družinskih sporih prihaja do resnih zastojev v postopkih
30.09.2022 / Vrhovno sodišče
Podrobna analiza, ki jo je v zvezi s pomanjkanjem izvedencev za področje reševanja družinskih sporov opravilo sodstvo, je pokazala, da sodišča prve stopnje družinske postopke praviloma vodijo dobro. Sodiščem je bilo na podlagi ugotovitev posredovanih nekaj priporočil, s pomočjo katerih bi lahko svoje delo na tem področju še dodatno izboljšala, ključna ugotovitev analize pa vseeno ostaja dejstvo, da na trajanje postopkov v družinskih zadevah še vedno v največji meri vplivajo težave s hudim pomanjkanjem sodnih izvedencev.
Sodstvo se je za analizo zaključenih primerov v družinskih zadevah odločilo na podlagi dogovora na lanskem sestanku na ministrstvu za pravosodje, ki je bil sklican ravno zaradi pomanjkanja izvedencev za področje družinskih sporov. Pod drobnogledom so se znašle zaključene družinske zadeve, v katerih je bil postavljen izvedenec, analiza pa je iskala predvsem odgovor na vprašanje, ali so bile v omenjenih primerih postavitve izvedencev utemeljene ali pa bi bilo mogoče odločiti o sporu le na podlagi ostalih dokazov in mnenja centra za socialno delo, ne da bi pri tem nastala škoda pri varovanju koristi otroka. V prvi polovici letošnjega leta je bil tako s strani višjih sodišč na okrožnih sodiščih opravljen pregled 205 družinskih zadev, na podlagi poročil višjih sodišč pa je končno poročilo pripravila vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel.
Ugotovitve kažejo, da so sodišča v letih od 2016 do 2019 postavila izvedenca v približno petih odstotkih vseh obravnavanih zadev glede varstva in vzgoje otroka ter otrokovih stikov, kar pomeni v približno 300 zadevah letno. V naslednjih dveh letih se je to število opazno zmanjšalo, saj je bilo postavljenih le še 216 (2020) oziroma 156 (2021) izvedencev, predvsem kot posledica hudih težav s pomanjkanjem sodnih izvedencev, zaradi česar sodniki v vsaki zadevi še dodatno pretehtajo odločitev za postavitev izvedenca. Tudi na podlagi tega analiza ugotavlja, da prvostopenjska sodišča nimajo več možnosti, da bi še dodatno zmanjšala število primerov, v katerih je potrebna postavitev izvedenca.
Ugotovitve analize kažejo, da prihaja zaradi pomanjkanja izvedencev do resnih zastojev v postopkih. Največje težave v zvezi s tem imajo na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer obravnavajo tudi največje število družinskih zadev. Družinski postopki v vseh analiziranih primerih so sicer povprečno trajali od 14 mesecev do dveh let, na višjih sodiščih pa največ dva meseca, a se je stanje na prvostopenjskih sodiščih v zadnjem letu še bistveno poslabšalo. Glede na podatke prvostopenjskih sodišč je namreč trenutno v celotni Sloveniji na razpolago samo še sedem izvedencev, zato je treba na začetek izdelave izvedenskega mnenja čakati že eno leto.
Prav nasprotno pa je sodelovanje med sodišči in centri za socialno delo zgledno, saj centri sodiščem nudijo dobro podporo pri sprejemanju odločitev. Ob tem na sodiščih ugotavljajo, da po kakovosti izstopajo mnenja centrov za socialno delo, pri katerih je sodeloval psiholog. Mnenja centrov so lahko zadostna podlaga za sprejemanje zaključkov zlasti v zadevah, kjer za odločitev zadošča ocena dejanskih okoliščin primera, pri zahtevnejših zadevah pa mnenje centra za socialno delo vseeno ne bo moglo nadomestiti izvedenskega mnenja. Na sodiščih sicer zaznavajo, da se na centrih za socialno delo soočajo z odhodi psihologov na boljša delovna mesta, kar bi utegnilo vplivati na kakovost mnenj centrov za socialno delo, na kar so v poročilu opozorili tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Po drugi strani pa se sodiščem predlaga, naj skušajo še bolje izkoristiti vsak narok v družinskih zadevah, naj večkrat opravijo neformalni razgovor z otrokom in na podlagi pridobljenih podatkov v sodelovanju s starši skušajo še pred nadaljnjim izvajanjem dokazov začasno urediti najnujnejša vprašanja. Avtorji analize so se zavzeli tudi za uvedbo obveznih izobraževanj za družinske sodnike. Treba bi bilo tudi zagotoviti, da bi družinske spore reševali predvsem izkušeni sodniki, preveriti obremenjenost sodnikov, ki rešujejo družinske zadeve po posameznih sodiščih in poiskati tudi možnosti za zagotovitev pomoči med sodišči.
Vrhovno sodišče je poročilo poslalo vsem deležnikom, ki so na tak ali drugačen način vpeti v odločanje sodišč v družinskih zadevah, na ministrstvo za pravosodje pa je bila ob tem naslovljena tudi vnovična prošnja za iskanje dodatnih rešitev za povečanje števila sodnih izvedencev, hkrati pa tudi prošnja za zagotovitev informacijskega sistema, ki bi sodiščem nudil možnost preverjanja obremenjenosti posameznih izvedencev.
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.