Rezultati sodstva kljub epidemiji precej pozitivni

Na tradicionalnem dogodku, ki je namenjen predstavitvi rezultatov dela sodišč v preteklem letu in prioritet za naprej, so goste nagovorili tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Matej Accetto, minister za pravosodje Marjan Dikaučič in predsedniki pravosodnih stanovskih organizacij.

Med prednostnimi nalogami tudi prehod na elektronsko poslovanje

Med prednostnimi nalogami slovenskega sodstva v letošnjem letu, ki jim bo namenjena še posebna pozornost, je predsednik Florjančič izpostavil predvsem nadaljnje prilagajanje sodstva razmeram poslovanja v času epidemije in nadaljnjo informatizacijo sodstva, v okviru katere je predvideno intenziviranje prehoda na elektronsko poslovanje v letu 2022 na vseh področjih dela in končno tudi razširjeno objavljanje sodnih odločb vseh stopenj v anonimizirani obliki.

Kot prednostno je opredeljeno tudi upravno področje, saj podatki o delu Upravnega sodišča v zadnjih letih kažejo izrazito neugodno sliko. Veča se denimo število nerešenih zadev in daljša povprečno trajanje postopkov, razlog za takšno stanje pa tiči tudi v prehitrem in prepogostem določanju novih pristojnosti upravnega sodstva s strani zakonodajne veje oblasti. Določen pozitiven učinek je sicer mogoče pričakovati od sprememb Zakona o upravnem sporu, ki so že usklajene s Ministrstvom za pravosodje, vseeno pa bo treba iskati še nadaljnje rešitve, je povedal predsednik Vrhovnega sodišča in kot zadnje prednostno področje izpostavil še zagotavljanje učinkovitejše izterjave obveznosti, nastalih na podlagi odločitev v sodnih postopkih. Na primer denarnih kazni ali glob, sodnih taks, odvzema premoženjske koristi ali drugih sredstev, ki so bila le začasno založena iz proračunskih sredstev.

Predsednik Florjančič je v nadaljevanju spregovoril o pravni državi in pravnih pravilih, ki uravnavajo naša življenja v sožitju, ob čemer se ni mogel izogniti nepredstavljivi vojni agresiji, ki jo doživlja Ukrajina. Zaradi tega je slovensko Vrhovno sodišče kolegom z ukrajinskega Vrhovnega sodišča in vsem ukrajinskim sodnikom izrazilo solidarnost ter hkrati ogorčenje in zavračanje ruske agresije na njihovo državo. “Upamo, da se bo ta izkušnja ukrajinskega ljudstva čim prej iztekla v prid nadaljnjega uveljavljanja evropskih demokratičnih vrednot v njihovi državi,” je poudaril predsednik Florjančič.

Slabitev ene od vej oblasti pomeni razgrajevanje temelja demokratične ureditve države

Med nujnimi prizadevanji, ki bi pomembno vplivala na še boljše poslovanje slovenskega sodstva, je predsednik Vrhovnega sodišča izpostavil nujnost sprejetja sprememb sodniške zakonodaje, za katere se sodstvo zdaj zavzema že kar nekaj let. V smer še boljšega poslovanja gredo sicer tudi vsa dosedanja prizadevanja znotraj sodstva samega, kar je nedvomno prispevalo k dobrim rezultatom dela v zadnjih letih, ki je bilo opaženo tudi v tujini. “Ob teh dejstvih je težko razumeti vztrajno prizadevanje nekaterih, da bi se ta slika čimbolj zameglila ali očrnila. Pri tem se ne izbira sredstev, tako medijskih, kot celo organov zakonodajne veje oblasti,” je dejal predsednik Vrhovnega sodišča in ob tem izrazil domnevo, da gre morda za ustvarjanje ustrezne klime za takšne intervencije v sodstvo, ki bi ga spravile v položaj obvladljivosti s strani posameznih interesnih sfer ali celo podrejenosti v razmerju do katere od drugih dveh vej oblasti.

Na morebitne tovrstne poskuse urejanja razmer v sodstvu mora biti v prvi vrsti pozorno sodstvo samo, hkrati pa je to tudi obveza ostalih dveh vej oblasti, saj slabitev ene od vej oblasti pomeni hkrati razgrajevanje temelja demokratične ureditve države – delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, je poudaril predsednik Florjančič in dodal, da morda največja nevarnost sodstvu preti v obliki bolj prikritega, težje prepoznavnega delovanja, ki slabi funkcioniranje sodstva kot sistema. Na primer preko politike plačnega sistema za sodnike ali z ukrepi na področju proračunske porabe. Proračunsko odmerjena sredstva za sodstvo za leto 2022 so se namreč brez utemeljitve občutno znižala, kar bo otežilo delovanje sodstva in postavilo pod vprašaj doseganje zastavljenih ciljev, to pa bo lahko spet podlaga za kritike in različne pritiske na sodstvo, je opozoril predsednik Vrhovnega sodišča.

Z vidika neodvisnosti sodstva je v tem pogledu pomembna in odločilna vloga vsakega posameznega sodnika in vseh sodnikov skupaj, delujočih znotraj institucionalnega okvira sodstva. Prav ta okvir je tisti, ki v prvi vrsti zagotavlja delovanje sodstva po načelih neodvisnosti, nepristranskosti, enakosti obravnavanja, integritete in v končni posledici odgovornosti do ljudstva, v imenu katerega izreka sodbe, je ob koncu poudaril predsednik Florjančič.

Rezultati dela za leto 2021 sicer kažejo, da so sodišča rešila več zadev (nekaj več kot 813.000) kot so jih prejela v reševanje (vsa sodišča skupaj so prejela v reševanje skoraj 802.000 zadevi), tako da se je ob koncu lanskega leta ponovno zmanjšalo število nerešenih zadev, tudi v primerjavi s pred-covidnim letom 2019 - za štiri odstotke. Glede na stanje konec leta 2016 pa se je število nerešenih zadev znižalo za 31 odstotkov.

Pri pomembnejših zadevah so rezultati nekoliko slabši (kljub pozitivnemu podatku, da so sodišča tudi teh zadev rešila več kot so jih prejela), saj je ostalo nerešenih za sedem odstotkov več zadev kot v letu 2019, kar pa je po drugi strani še vedno nekaj tisoč manj kot leta 2020. Kakšnih večjih sprememb ni niti na področju povprečnega trajanja postopkov, saj je čas reševanja pri vseh zadevah skupaj ostal enak kot v letu 2020, in sicer nekaj več kot dva meseca, medtem ko se je čas reševanja pri pomembnejših zadevah podaljšal z osmih mesecev na 8,3 meseca.

 Posnetek dogodka:

 

Publikacija Otvoritev sodnega leta 2022

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.