Sodna uprava je most med sodnikom, ki izvaja sodno oblast, in uporabniki sodnih storitev

Svoje videnje glede pomena in vloge sodne uprave so na konferenci, ki jo že tradicionalno organizira Vrhovno sodišče, predstavili različni deležniki – sodniki, sodna uprava ter predstavniki drugih inštitucij, zagotovo pa vse povezuje želja po izboljšanju poslovanja in upravljanja sodišč.

Predsednik Vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević je uvodoma dejal, da je tema letošnje konference izjemo pomembna, saj je sodna uprava hrbtenica učinkovitega sodstva. Brez dobro organizirane, premišljeno vodene in povezane sodne uprave ni sodstva, ki bi lahko zagotavljalo pravočasno, kakovostno in dostopno sojenje, je prepričan dr. Đorđević. “Ko sem pred tremi leti prevzel funkcijo predsednika Vrhovnega sodišča, sem bil prepričan – kar se mi je v tem času potrdilo – da moč našega sistema ni le v jasnih navodilih vodstva, vrha sodniške piramide, temveč v aktivnostih in pobudah predsednic in predsednikov sodišč, vodij oddelkov, sodnikov in vseh zaposlenih, ki vsak dan iščete rešitve za različne izzive, s katerimi se soočajo sodišča.”

 

Po besedah dr. Đorđevića vrh sodne uprave predstavlja Vrhovno sodišče, in sicer zaradi jasno določenih nalog, ki mu jih na različnih področjih nalaga zakon. “Vendar pa sam dojemam vlogo Vrhovnega sodišča širše, kot usmerjevalca, pobudnika in partnerja. Naloga Vrhovnega sodišča je ustvarjati pogoje, v katerih so spremembe in izboljšave na sodiščih mogoče, in podpirati tiste, ki jih znajo in zmorejo uresničiti. Sam verjamem v napredek, v moč sprememb.”

Med izvedenimi ukrepi za spodbujanje sodne uprave na sodiščih je med drugim izpostavil sodelovanje s sodišči pri iskanju rešitev za boljšo organizacijo dela in razbremenitev posameznih področij, spremljanje doseganja časovnih standardov ter sprejem meril za kakovost dela sodišč, ki sodni upravi in sodnikom pomagajo pri uvajanju dobrih praks v vsakodnevnem delu.

Nenazadnje je nekaj besed namenil tudi novi sodniški zakonodaji ter izpostavil, da je sodstvo v zadnjih letih intenzivno sodelovalo v postopkih strokovnih usklajevanj zakonodaje. Rešitve so po njegovih besedah pretehtane, utemeljene in domišljene, nova zakonska ureditev ureja položaje, ki se v praksi že izvajajo. Z njo postajajo mehanizmi razporejanja in obremenjevanja sodnikov dovolj jasni, predvidljivi in enotno uporabljivi za območje celotne države, je še dejal dr. Đorđević.

Generalna sekretarka Vrhovnega sodišča Helena Miklavčič je kot ključno izpostavila, da tudi sodniki poznajo delo sodne uprave, da so vključeni v reševanje težav, s katerimi se sooča njihovo sodišče, saj se na ta način lažje vživijo v vlogo predsednika, mu lažje prisluhnejo in nenazadnje tudi zaupajo. K vzpodbudnemu delovnemu okolju mora po njenih besedah prispevati vsak sodnik oz. vsak zaposleni, ne le predsednik sodišča. “Le na tak način bo mogoče doseči vzdušje na sodišču, ki bo vodilo k oblikovanju vzpodbudnega okolja, ki temelji na zaupanju in nekonfliktnih odnosih. In le tako okolje pomeni gradnik med dvema stebroma – sodno upravo in sodniki. Oba sta namreč branika sodniške neodvisnosti, oba varujeta udeležence sodnih postopkov,” je še dejala generalna sekretarka.

Direktorica Višjega sodišča v Kopru Barbara Berce Žele je spregovorila o podatkovni analitiki, t. i. BI orodjih, ki so v pomoč predsednikom sodišč pri spremljanju podatkov o obsegu dela sodnikov. Vendar pa ta poročila po njenih besedah ne morejo biti neposredno uporabljena za oceno dela sodnika brez dodatnih pojasnil in komentarjev. Podlaga za odločitve so vedno kakovostne informacije, ki jih pridobijo s pomočjo zanesljivih in kakovostnih podatkov, s transparentnostjo in s primerjavami, je še dejala.

Predsednik Okrožnega sodišča v Celju Darko Belak je predstavil učinkovite pristope pri vodenju celjskega okrožnega sodišča kot enega izmed večjih okrožnih sodišč v državi. Spomnil je, da je bil na celjskem okrožnem sodišču že leta 2014 ustanovljen enotni oddelek prekrškov za šest okrajnih sodišč (Celje, Velenje, Šentjur, Žalec, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice), kar pomeni, da je za njimi enajst let izkušenj, da je mogoče okrajne zadeve združeno reševati le ne enem sodišču. Dodal je še, da je celjsko okrožno sodišče izključno pristojno za odločanje v zadevah priznavanja in izvrševanja odločb sodišč in drugih pristojnih organov v državah članicah EU, s katerimi so izrečene denarne sankcije za prekrške ali za druge kršitve predpisov, in za izvrševanje denarnih in drugih sankcij za prekrške, ki so jih izrekli pristojni organi v Sloveniji, v državah članicah EU.

Kako torej po enakem principu optimizirati delo posameznih oddelkov in izkoristiti vse notranje rezerve? Belaku se zdi ključna dobra ekipa, ki razmišlja podobno in nima odpora do sprememb, kot izjemno pomembne je izpostavil tudi redne in stalne pogovore z vsemi zaposlenimi na sodišču.

Predsednica Sodnega sveta dr. Urška Kežmah se je osredotočila na pomen Meril za kakovost dela sodnikov, ki jih je Sodni svet sprejel leta 2017 in predstavljajo temeljni instrument za zagotavljanje kakovostnega in neodvisnega sodnega dela. Po besedah dr. Kežmah je njihov osrednji namen dvig kakovosti sojenja, pri čemer statistika ni več glavno merilo, temveč le pomožni kazalec. Ključni kriteriji ocenjevanja zajemajo strokovno znanje, osebnostne lastnosti, socialne veščine in vodstvene sposobnosti, je poudarila dr. Kežmah. Merila poudarjajo kakovost pred kvantiteto, s čimer preprečujejo pritisk na gole številke in varujejo neodvisnost sodnikov. Vloga predsednikov sodišč in personalnih svetov je po njenih besedah pri tem bistvena: prvi zagotavljajo vsebinska mnenja, drugi pa izvajajo objektivno in enotno presojo. “Evolucija meril — od kvantitativnih normativov leta 2002 do kakovostno usmerjenih meril 2017 — odraža premik sodne uprave k bolj profesionalnemu, individualiziranemu in vsebinskemu ocenjevanju.”

Generalna direktorica Direktorata za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo mag. Valentina Vehovar je uvodoma spomnila, da bo 19. decembra začel veljati obsežen paket sodniške zakonodaje, in sicer nova Zakon o sodiščih in Zakon o sodnikih ter noveli Zakona o Sodnem svetu in Zakona o državnem tožilstvu. Zakonodajni sveženj po njenih besedah prinaša sistemske rešitve za dolgoletne težave organizacije prvostopenjskih sodišč, uporabljati pa se bo začel 1. januarja 2027. Mag. Vehovar je dejala, da Zakon o sodiščih pomeni enega izmed najobsežnejših premikov v organizaciji in delovanju slovenskega sodstva v zadnjih dveh desetletjih, saj kot osnovno organizacijsko enoto na prvi stopnji določa okrožno sodišče. Z Zakonom o sodnikih pa se na prvi stopnji hkrati uvaja ena vrsta naziva prve stopnje – okrožni sodnik.

Okrožno sodišče bo imelo enotno stvarno in krajevno pristojnost, svojo oblast pa bo izvajalo tako na sedežu kot na zunanjih oddelkih. “Okrajna sodišča, ki zdaj delujejo kot organizacijske enote okrožnih sodišč, se bodo preimenovala v zunanje oddelke, okrajna sodišča na sedežih se bodo združila z okrožnimi sodišči. Izjema je Okrajno sodišče v Ljubljani, ki se bo preoblikovalo v zunanji oddelek v Ljubljani. Postopki, začeti na okrajnih sodiščih, se bodo dokončali na zunanjih oddelkih, v katere so se ta sodišča preoblikovala oziroma na okrožnem sodišču, če je bilo sedežno okrajno sodišče ukinjeno in je njegove zadeve prevzelo okrožno sodišče,” je še dejala mag. Vehovar.

Sekretarka v Službi za nadzor organizacije in poslovanja sodišč mag. Evelin Pristavec Tratar je na kratko spregovorila o opravljenih nadzorih v letu 2024 in 2025 ter bistvenih ugotovitvah le-teh. Poudarila je, da so poleg Službe za nadzor pristojni akterji sodno-upravnega nadzora predvsem predsedniki sodišč, in sicer po sodno-upravni vertikali vse do vrha sodne uprave. “Ne gre za vprašanje konkuriranja med vsemi, ki smo pristojni, ampak gre za zavedanje, kaj, koliko in kako lahko vsak od nas prispeva k udejanjanju pravne države. Ker službo vodi dodeljeni sodnik, pričakujemo, da se naša poročila razumejo kot dobrodošlo orodje za izboljšanje dela na področju sodne uprave, kar je tudi naš namen.” Z novim Zakonom o sodiščih se pristojnosti Službe za nadzor ne bodo spremenile, je še dodala mag. Pristavec Tratar.

Primer Markuzzi – dolga pot z vešal na svobodo

Vodja Centralne pravosodne knjižnice na Vrhovnem sodišču Igor Zemljič je predstavil skrivnostni umor, ki se je zgodil v začetku septembra 1920 ob gozdnem potoku pri Benediktu v Slovenskih goricah. Umora mlajšega moškega so bili osumljeni člani družine Markuzzi in njihov prijatelj Mihael Zemljič iz bližnje Drvanje pri Benediktu v Slovenskih goricah. V kazenskem postopku so bile nato trije obsojeni na smrt, nato pa leta 1935 v odmevnem obnovljenem kazenskem procesu pomiloščeni. Ključno vlogo v procesu je po besedah Zemljiča odigral Stol sedmorice, saj je odobril ponovno sojenje, hkrati pa določil višino izplačane denarne odškodnine za obdobje desetih let, ki so jih nedolžni preživeli v zaporu. Denarna odškodnina je za tiste čase namreč dosegla vrtoglavih 300.000 dinarjev.

Sodna dvorana je lahko tudi oder

Presečišču gledališča in prava je bila namenjena okrogla miza, v okviru katere so odvetnik dr. Peter Čeferin, filozof dr. Gregor Moder in dramaturginja Manca Sevšek Majeršič raziskovali, ali je sodna dvorana lahko tudi oder oziroma kako gledališče in pravo vplivata drug na drugega. Dr. Čeferin, ki se že petdeset let ukvarja z obrambo obdolžencev v kazenskem postopku, je izpostavil empatijo, ki povezuje gledališče in pravo. Tako kot se morata igralka oziroma igralec vživljati v vlogo lika, ki ga ustvarjata, tako je za učinkovito obrambo potrebno, da se odvetnik v kazenskem postopku vživi v čustvovanje osebe, ki jo brani, je prepričan dr. Čeferin.

Gledališče je sposobno posredovati zapletene ideje z umetniškim prikazom pravnih vprašanj, sodnih zapletov in etičnih dilem. V stari Grčiji je preliv dramskega v realno šel tako daleč, da se je Platon želel odreči gledališčnikom. “Za Platona je bil gledališčnik nekdo, ki se je izuril v vseh veščinah videza in lepega govorništva, zmore prepričljivo govoriti o vsem mogočem, o državi, o dolžnosti, o pravici, ne da bi kar koli zares vedel o tem,” je dejal dr. Moder.

Sevešek Majeršič pa je tako kot dr. Čeferin izpostavila, da mora biti pri sojenju kljub strogi racionalnosti prisotna empatija. Ta element po njenem prispeva k humanosti in omogoča, da je sodba bližje razumevanju vseh udeleženih. Še zlasti v dobi umetne inteligence je ključno, da sodišča ne obravnavajo zgolj dejstev, temveč se tudi vživljajo v stališča strank v postopkih, je prepričana.

 

FOTOGRAFIJE: KATJA KODBA, STA

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.