| 10.03.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sodba II Cpg 568/2025
|
Gospodarski oddelek |
Javni interes terja, da se javna služba redno izvaja in da so dobrine oziroma storitve, ki jih zagotavlja, vsem dostopne pod enakimi pogoji (načelo enakosti). Višje sodišče se strinja s prvostopenjskim, da iz pravice do svobodne gospodarske pobude ne izhaja zahteva, da lahko tudi zasebni izvajalci pogrebne dejavnosti opravljajo storitve 24-urne dežurne službe hkrati z izvajalci, ki so bili za opravljanje dejavnosti določeni s strani občin, in da odločitev o opravljanju določene dejavnosti v obliki javne gospodarske službe zato vključuje... |
| 05.03.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep III Cp 437/2026
|
Civilni oddelek |
Pritožba ima sicer prav, da sámo dejstvo diagnosticirane duševne motnje, pomanjkanja uvida in opuščanja terapije samo po sebi še ne zadošča za sklep o hudem ogrožanju zdravja v smislu 39. člena ZDZdr. Vendar je sodišče prve stopnje v zvezi s tem ugotovilo tudi druge okoliščine: o nepovratnih strukturnih spremembah v možganih, toksičnem dogajanju v možganih, ki pušča posledice predvsem na kognitivnih sposobnostih, kronifikaciji bolezni in posledični hudi invalidnosti, s katerimi se pritožba konkretizirano sploh ne sooči.... |
| 04.03.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep I Ip 1403/2025
|
Izvršilni oddelek |
Soglasje o neposredni izvršljivosti notarskega zapisa učinkuje za terjatev/obveznost, ki je z notarskim zapisom določena ali vsaj določljiva, le če so potrebne nadaljnje ugotovitve, notarski zapis ne more biti izvršilni naslov. Štetje dni zamude in preprosta matematična operacija množenja teh dni z dnevno določeno zamudno kaznijo ne pomenijo ugotavljanja kakšnega dejanskega stanja, kar v izvršilnem postopku ne bi bilo dopustno.
V neposredno izvršljivem notarskem zapisu je sicer resda uporabljen izraz odstop, vendar pa je v tretjem... |
| 04.03.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep I Ip 1396/2025
|
Izvršilni oddelek |
Ne drži, da je dolžnikova obveznost plačati upniku zahtevani znesek odvisna od izpolnitve dveh pogojev, tj. poleg predčasnega izteka najemnega razmerja (kar je izkazano z javno listino) zaradi neplačila najemnine tudi obstoj reklamnega panoja na upnikovi nepremičnini. Slednje ni pogoj za nastanek obveznosti, ampak gre za časovni trenutek, kdaj občasna obveznost preneha nastajati (v konkretnem primeru zaradi izpolnjene nedenarne obveznosti odstranitve reklamnega panoja). Prenehanje (nastajanja) obveznosti mora v izvršilnem postopku kot... |
| 04.03.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep I Ip 1402/2025
|
Izvršilni oddelek |
Sodišče prve stopnje je zmotno razlagalo besedno zvezo oziroma klavzulo "z vsemi pripadki in stroški” kot soglasje za neposredno izvršljivost tudi glede pogodbene kazni. Pogodbena kazen ni strošek iz naslova posojila. Pogodbena kazen je sicer akcesorna obveznost, vendar je akcesorna nedenarni in ne denarni terjatvi - v tem primeru torej obveznosti izročitve vinkulacije, saj pogodbena kazen za neizpolnitev ali zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti niti ne more biti dogovorjena. Iz tega razloga je tudi ni mogoče šteti kot pripadek... |
| 04.03.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL sklep Cst 43/2026
|
Gospodarski oddelek |
Pritožnik utemeljeno ugovarja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni odločilo o njegovem ugovoru. To, da je sodišče prve stopnje obvestilo upravitelja o neutemeljenosti ugovora, ne pomeni, da mu odločitve ni bilo potrebno povzeti v izpodbijanem sklepu in obrazložiti zavrnitve ugovora. S sklepom o razdelitvi (kar velja tudi za posebno razdelitev) mora namreč sodišče odločiti o ugovorih iz 364. člena ZFPPIPP, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. |
| 27.02.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep V Cp 46/2026
|
Civilni oddelek |
Za postopek predpravdnega izvajanja dokazov je treba pri priznavanju stroškov upoštevati določila Odvetniške tarife, ki se nanašajo na pravdni postopek. Namen predpravdnega izvajanja dokazov ni v zavarovanju terjatve (niti dokazov) ali zagotavljanju možnosti izvršbe, zato se stroški ne morejo priznati, kot da gre za postopek izvršbe ali zavarovanja. |
| 27.02.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep III Cp 396/2026
|
Civilni oddelek |
Zaradi kronificirane nezdravljene psihoze ima nasprotna udeleženka scela ukinjeno presojo realnosti in hudo moteno sposobnost obvladovati svoja ravnanja. Ponavljajoče objestno vozi avto (tudi 200 km/h), z zavračanjem zdravljenja se ji učvrščujejo bolezenski znaki v možganih, kar hudo krni njeno funkcionalnost, tako da je socialno, osebnostno in ekonomsko povsem izolirana, zaradi psihološkega travmatiziranja jo zavrača 10-letna hči. |
| 27.02.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep VII Kp 66465/2022
|
Kazenski oddelek |
V procesni situaciji smrti oškodovanca, ki ni stranka (torej subsidiaren tožilec ali zasebni tožilec) v teku kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog (t.i. predlagalni delikt), je presežena stroga razlaga 55. člena ZKP iz katere bi bilo moč sklepati, da morajo v tem členu opredeljeni upravičenci v roku treh mesecev po oškodovančevi smrti podati izjavo, da nadaljujejo postopek, sicer se postopek ne sme nadaljevati. |
| 26.02.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep Cst 41/2026
|
Gospodarski oddelek |
Gre za sklep, ki se nanaša na postopek delitve posebne razdelitvene mase. Ker zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, to pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep, saj se ta nanaša na omenjeni postopek delitve. |