| 04.10.2024 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep IV Cp 1342/2024
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka sodišče upošteva otrokovo mnenje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Diskrecijska pravica CSD, da staršema zavrne vpogled v izjavo otroka, ne sme biti vzrok, da se izjava otroka enostavno prezre. Sodišče mora presoditi, ali obstajajo utemeljeni razlogi za to, da se otrokova izjava ne upošteva.Skladno z določili 108. člena ZNP-1 ima mnenje CSD izvedeniškemu mnenju primerljivo dokazno moč in je enako kot vsa mnenja strokovnjakov podvrženo dokazni presoji sodišča. Pri... |
| 11.07.2024 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep I Cpg 278/2024
|
Civilno-gospodarski oddelek |
V postopku zavarovanja se kontradiktornost nujno ne zagotavlja pred izdajo začasne odredbe, ampak šele naknadno z vložitvijo ugovora zoper prvostopenjsko odločitev, kar je skladno z določbami ZIZ in stališči Ustavnega sodišča. Je pa zato še toliko bolj potrebno oziroma nujno, da se sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim odloča o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, do ugovornih navedb tudi opredeli. V nasprotnem primeru, če sklep o ugovoru predstavlja le prepis navedb strank in nato v delu, ki naj bi predstavljal obrazložitev... |
| 10.05.2022 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep Cst 143/2022
|
Civilno-gospodarski oddelek |
V primeru solastnine je razdeljena le lastninska pravica, ne pa stvar sama, zato dolžnica upravitelju niti ne more izročiti le ½ stvari. Za odločanje o drugi polovici solastne nepremičnine pa v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP ni podlage.Tudi če bi se upnik strinjal s tem, da dolžnica stanovanjsko hišo v celoti izroči upravitelju, o tem nikakor ni mogoče odločiti v stečajnem postopku in stečajno sodišče ne sme naložiti dolžnici izročitve celotne nepremičnine upravitelju.Ob odsotnosti vsakršnih argumentov s strani dolžnice... |
| 05.09.2024 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sodba I Cpg 237/2024
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Dejstvo, da toženka izvaja storitve gospodarske javne službe, vpliva na presojo, ali je zadržanje bilančnega dobička ali njegovega dela "po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje". Gre za pravni standard, ki ga v okviru uporabe materialnega prava zapolni sodišče glede na okoliščine konkretnega primera. Stališče, da mora insolventnost vsaj neposredno in izkazano groziti, je v konkretnem primeru za toženko, ki v javnem interesu opravlja storitve gospodarske javne službe, prestrogo. Glede... |
| 05.11.2025 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep V Cpg 212/2025
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Vse odločitve glede razkritja in varstva poslovne skrivnosti v določenem pravdnem postopku skupaj predstavljajo celoto in so v funkciji izvedbe pravdnega postopka ter izdaje končne odločbe.Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna razkriti podatke, ki so poslovna skrivnost, in vsem osebam, ki so se seznanile ali se bodo seznanile s poslovno skrivnostjo tožene stranke zaradi udeležbe v tem postopku ali imajo dostop do dokumentov tožene stranke, ki vsebujejo poslovno... |
| 11.07.2024 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep II Cp 728/2024
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Povedano drugače: Skladno z razlago SEU je mogoče zagotoviti polni učinek končne odločitve v potrošniškem sporu o (ne)veljavnosti potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo in hkrati polni učinek ter cilj Direktive 93/13 le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo (primerjaj 50., 51. in 56. točko sodbe C-287/22).Položaj, v katerem se znajde potrošnik, če mu to ni omogočeno (in že sam... |
| 11.07.2024 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep I Cp 764/2024
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je določbe ZIZ o težko nadomestljivi škodi iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in tudi slovensko sodno prakso, ki se je oblikovala v zvezi z "običajnimi" (nepotrošniškimi) zadevami zavarovanja, v zadevah potrošniških kreditnih pogodb z valutno klavzulo CHF nujno razlagati lojalno tako, da ta interpretacija ne bo nasprotovala 6(1) in 7(1) členu Direktive 92/13 niti načelu učinkovitosti varstva potrošnikov, kot je pojasnilo SEU v zadevi C-287/22.Ob lojalni (evroskladni) razlagi slovenskega... |
| 08.08.2024 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep I Cp 1222/2024
|
Civilno-gospodarski oddelek |
V skladu z načelom evropskoskladne (lojalne) razlage je za zagotovitev polnega učinka direktive in dosego v njej določenih ciljev nacionalno sodišče dolžno upoštevati celotno nacionalno pravo in uporabiti vse načine razlage, ki jih priznava nacionalno pravo, kar vključuje tudi spremembo ustaljene sodne prakse.Polni učinek Direktive 13/93 je dosežen (še)le, če potrošniku v primeru ugotovitve ničnosti ni treba razširiti tožbe ali vložiti nove tožbe za vračilo zneskov, ki jih bo plačal med postopkom in presegajo izposojeni znesek,... |
| 17.12.2025 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sklep V Cpg 541/2025
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Ureditev zavarovanja dokazov v ZASP je posledica prenosa Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine. Njen 3. člen med drugim določa, da morajo biti ukrepi, postopki in pravna sredstva iz te direktive "pošteni in pravični" ter da morajo biti "sorazmerni […] in se uporablja[ti tako], da […] zagotavljajo zaščito pred zlorabo". Uporaba vseh teh ukrepov, postopkov in sredstev je močno odvisna od okoliščin in posebnosti posameznega primera, vključno z morebitnimi... |
| 22.09.2025 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSL Sodba I Cp 1975/2024
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Tožnica zahteva, da toženec preneha omejevati prosti dostop do parcele, ki je javno dobro, da se bo lahko uredilo otroško igrišče, ki ga bodo lahko uporabljali vsi. Tožnica torej ne želi varovanja upravičenj, ki izhajajo iz njene lastninske pravice parcele št. 88, ampak želi na parceli ponovno vzpostaviti režim splošne rabe. Navedeno ne more biti predmet odločanja v civilnopravnem postopku, ker je zaradi narave pravice do splošne rabe varstvo zagotovljeno v okviru upravnih postopkov.Na podlagi sklenjene menjalne pogodbe, ki je... |
