Sodišče Evropske unije o kreditih v švicarskih frankih

Vrhovno sodišče je sredi maja 2025 prekinilo postopek odločanja v zadevi, povezani s kreditno pogodbo v švicarskih frankih. Na Sodišče Evropske unije je naslovilo vprašanje glede pravice banke do nadomestila za posojeni denar za obdobje, v katerem je potrošnik razpolagal s posojenim denarjem.

Gre za sodni spor med potrošnikom in banko, pri čemer sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili ničnost kreditne pogodbe. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je sporna le še višina vrnitvenega zahtevka potrošnika. V zvezi s tem se odpira pomembno vprašanje, ali imajo banke pravico do nadomestila za posojena sredstva za čas, ko je z njimi razpolagal potrošnik (kreditojemalec). Takšno nadomestilo bi vplivalo na znesek, ki ga potrošnik zahteva kot preplačilo.

Sodišče EU je odločilo, da banke v takšnih primerih od potrošnika ne morejo zahtevati (dodatnega) plačila oziroma nadomestila za uporabo kreditnih sredstev. Sklicujoč se na svojo prejšnjo sodno prakso (med drugim v zadevah Bank M. in AxFina Hungary) je poudarilo, da je namen evropske Direktive 93/13 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov in odvrniti podjetja od uporabe nepoštenih določil.

Sodišče EU je tudi izpostavilo, da bi - če bi bankam priznali pravico do dodatnega nadomestila poleg vračila glavnice in zakonskih zamudnih obresti - to oslabilo varstvo potrošnikov. Ob tem je zavrnilo tudi argument, da bi potrošnik v takem primeru prejel “brezplačno” posojilo. Morebitne posledice so namreč rezultat nepoštenih pogodbenih določil, ki jih je v pogodbo vključila banka.

 

Sklep C-368/25

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.