zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

zadnje pomembnejše odločbe VSRS

12345678910 od 12naslednja › zadnja »

datum sejeodločbaoddelekjedro
19.04.2017VSL Sodba I Cpg 710/2016Gospodarski oddelekNe gre spregledati dejstva, da je bila odškodnina plačana prav z namenom kritja škode na spornem vozilu in da bo torej tožena stranka, ker bo poleg slednje prejela tudi popravljeno vozilo, s tem nedvomno okoriščena. Čeprav je tudi za samo izvedbo popravila dejansko obstajal pravni temelj (podjemna pogodba med tožečo stranko in leasingojemalcem), bo tožena stranka popravljeno vozilo prejela brez pravne podlage. Gre za verzijo, do katere pride zaradi pogodb, ki so jih sklenile tretje osebe - ko torej nekdo prejme korist zaradi dogovora med dvema drugima osebama (pogodbenima strankama), dajalec koristi pa ne prejme plačila iz pogodbe. Gre za posebno situacijo, ko je obogatitveni zahtevek mogoče priznati, čeprav je sicer zahtevek krit z zahtevkom iz pogodbe, sklenjene med dvema drugima osebama. Pogoj za priznanje takšnega zahtevka pa je, da pogodbena stranka zahtevka iz pogodbe ne more doseči.
26.05.2017VSL Sodba II Cpg 59/2017Gospodarski oddelekTožena stranka očita tožeči stranki, da je dolžnost varovanja poslovne skrivnosti kršila, ker je D. P. poslala elektronsko sporočilo, v katerem ji je razkrila konkretne podatke, ki se nanašajo na poslovanje z družbo M. d. o. o., torej družbo, s katero je poslovala tožena stranka. Kateri podatki pomenijo poslovno skrivnost, lahko namreč v prvi vrsti določi družba sama. Kot takšne lahko označi katerekoli podatke (tudi manj pomembne), razen tistih, ki so po zakonu javni in tistih, ki se nanašajo na kršitve zakona ali dobrih poslovnih običajev Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je J. G. zgolj "kliknila v Google", in se ji je že prikazalo sporno elektronsko sporočilo, pa je pravilen tudi pravni zaključek, da dejstvo, da je sporočilo prebrala in ga natisnila, sicer pomeni poseg v tožnikovo pravico do zasebnosti, da pa je do tega posega prišlo zaradi malomarnosti tožeče stranke, ki je na službenem računalniku tožene stranke, ki so ga sicer uporabljali drugi uslužbenci, odprla svojo zasebno elektronsko pošto in se po uporabi le-te iz nje ni odjavila. J. G. je na sporočilo naletela slučajno (po naključju), med uporabo svojega računalnika, ki ga je občasno uporabljal tudi tožnik, za pregledovanje svoje elektronske pošte, iz katere se je (očitno) pozabil odjaviti.
30.05.2017VSL Sklep II Cp 1266/2017Civilni oddelekDejstvo, da je med pravdo bila izdana vmesna sodba o temelju odškodninskega zahtevka med tožečo stranko in toženo zavarovalnico, nato pa je bila sklenjena sodna poravnava, ne pomeni, da tožeča stranka nima pravice do povračila 2/3 sodne takse po tarifni številki 1112 ZST-1. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep spremeniti tako, da se tožeči stranki, ki je sklenila poravnavo s toženo stranko, ustrezni del takse vrne.
09.05.2017VSL Sodba II Cp 134/2017Civilni oddelekSodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni odločilo o zahtevku zoper prvega toženca. Toženca navajata, da bi bilo treba zahtevek zoper njega zavreči in v zvezi s tem sodišču očitata absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar neutemeljeno. Izostanek takšne odločitve na njun položaj nima nobenega vpliva, glede na solidarno odgovornost, medtem ko se tožnik ne pritožuje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je šlo za posojilno pogodbo, torej, da je bila kavza pogodbe posojilo, s čemer se je posredno opredelilo tudi do trditev, da naj bi šlo za drugačno kavzo, saj takšnih trditev ni upoštevalo kot utemeljenih. Niso pa toženci izpostavljali nedopustnosti kavze in je tudi neutemeljen očitek sodišču, da bi to moralo raziskovati v okviru materialnega procesnega vodstva. Toženca sta navedena že na prvi strani pogodbe kot solidarna poroka, torej nista le potrdila navzočnosti, temveč sta se kot solidarna poroka tudi podpisala. V 5. členu pogodbe je navedena njuna obveznost, potrdila pa sta tudi, da sta v celoti seznanjena z vsemi določili posojilne pogodbe, ki izhajajo iz predhodnih členov. Iz pogodbe oziroma poroštvene izjave so razvidne vse bistvene modalitete obveznosti glavnega dolžnika (vsebina obveznosti, zapadlost).
31.05.2017VSL Sklep II Cp 963/2017Civilni oddelekS sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2816/2010-III-87 z 19. oktobra 2016, ki je postal pravnomočen, je bilo tožniku naloženo plačilo sodne takse v skupni višini 2.053,14 EUR. Tako je sodišče prve stopnje odločilo (potem ko je ugotovilo, da je tožnik v tem postopku na podlagi sodne poravnave in sodbe prejel 70.751,28 EUR, kar mu je tožena stranka že plačala), ker je tožnik, ki je bil oproščen plačila taks v tem postopku, s tožbo uspel (le) delno, na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pa pridobil premoženje, ki presega del takse, ki bi jo moral plačati, če ne bi bil oproščen plačila sodnih taks (četrti odstavek 15. člena ZST-1). Smisel citirane določbe je v tem, da stranka plača predpisano sodno takso, če to zmore brez težav za svoje preživljanje. Če tako stanje nastopi šele po koncu postopka, je treba takrat tudi plačati sodno takso.
16.06.2017VSL Sodba II Cpg 547/2017Gospodarski oddelekKršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če sodišče napačno prenese vsebino dokaza v obrazložitev sodbe. Gre za tehnično napako (napačen prepis), ki z oceno dokaza nima nobene zveze. Iz konteksta pritožbe pa izhaja, da tožena stranka nasprotuje prav oceni dokaza (zavrnitvi računa) in se zavzema za drugačno interpretacijo podatkov, ki iz njega izhajajo.
30.05.2017VSL Sklep I Cp 896/2017Civilni oddelekNestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja in metodami, ki jih pri svojem delu uporabi izvedenec, na pravico do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Stranka sklepa o odmeri nagrade izvedencu ne more uspešno izpodbiti z lastno oceno kvalitete izvedenskega mnenja. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in očitane pomanjkljivosti spadajo v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade.
31.05.2017VSL Sklep Cst 273/2017Gospodarski oddelekPresoja pravne narave pogodbe o odstopu terjatve je bila potrebna za presojo, ali je terjatev prešla v premoženjsko sfero cesionarja (predlagatelja), ali pa je ostala v premoženjski sferi odstopnika in kateremu od njiju je dolžnik veljavno izpolnil svojo obveznost. Po pravilni presoji vsebine pogodbe kot inkaso cesije, za katero pa po četrtem odstavku 425. člena OZ velja, da dolžnik odstopljene terjatve svojo obveznost lahko veljavno izpolni tudi odstopniku, čeprav je bil obveščen o odstopu, je zato neutemeljena pritožbena kritika neupravičene presoje pravne narave pogodbe o odstopu terjatve.
25.05.2017VSL Sodba I Cp 252/2017Civilni oddelekPrvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo vsa za odločitev pomembna dejstva in pravilno uporabilo materialnopravne določbe SPZ (99. in 11. člen). Tožnik je vknjižen kot lastnik sporne parc. št. 1, k.o. X, v zemljiški knjigi. Zakonsko domnevo iz prvega odstavka 11. člena SPZ, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, je tožena stranka v postopku uspela izpodbiti, ker je s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 3160/2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 300/2016 ugotovljeno, da je lastnica navedene parcele družba J., d.o.o. Ker navedena pravnomočna odločitev v sporu zaradi ugotovitve lastninske pravice dokazuje, da tožnik ni lastnik sporne nepremičnine in tudi ni podal trditev, da bi bil dobroverni lastniški posestnik (domnevni lastnik), ni upravičen zahtevati od tožencev zaščite pred posegi v lastninsko pravico. Ker je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju že pravnomočno odločeno, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, ker je tožnik proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vložil ustavno pritožbo.
16.05.2017VSL Sodba I Cpg 421/2016Gospodarski oddelekNi dovolj, da odškodninsko tožbo vloži družba po osebi, ki je upravičena za zastopanje. V družbi z omejeno odgovornostjo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem v zvezi s povračilom škode, nastale pri poslovanju, odločajo družbeniki (osma alineja 505. člena ZGD-1). Na podlagi tretjega odstavka 523. člena ZGD-1 velja enako za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo. Zato mora biti v sodnem postopku izkazano tudi, da je o vložitvi tožbe odločal tudi organ družbe, ki je za to pristojen. Odločitev edine družbenice tožeče stranke o uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper toženca (nekdanjega direktorja), predstavlja materialno pravno predpostavko za ugoditev tožbenemu zahtevku. Če obstoj takšne odločitve oziroma sklepa družbenice o soglasju k vložitvi tožbe v postopku ni zatrjevan in izkazan, bi bil (že) to razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. V tem primeru tožeča stranka takšnega sklepa ne zatrjuje. Ker tudi ne zatrjuje, da je z družbeno pogodbo to urejeno drugače, zanjo veljajo določbe ZGD-1, ki urejajo upravljanje družbe. Pri tem je potrebno še pojasniti, da (glede na veljavno zakonsko ureditev) ne zadošča dejstvo, da je edini družbenik odločil o nekem vprašanju, ki se tiče družbe (505. člen ZGD-1), ampak je za pravno učinkovanje odločitve potreben še vpis njegove odločitve v knjigo sklepov, saj prvi odstavek 526. člena ZGD-1 določa, da sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.
07.06.2017VSL Sklep Cst 320/2017Gospodarski oddelekPrekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 152. členu ZFPPIPP iz 4. poglavja: POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE, se razlikuje od inštituta odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 237. členu ZFPPIPP iz 5. poglavja: STEČAJNI POSTOPEK. 152. člen ZFPPIPP ureja primer, v katerem je dolžnik vložil predlog za prisilno poravnavo, še preden mu je bil vročen upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. 236. člen ZFPPIPP pa ureja primere, ko je dolžniku že vročen upnikov predlog za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa po tem trenutku vloži predlog za prisilno poravnavo in zahteva odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.
25.05.2017VSL Sklep I Cp 175/2017Civilni oddelekGlede pripadajočega zemljišča k stavbi je prvostopenjsko sodišče zgolj ugotovilo, da je parcela št. *2, k.o. X, kot pripadajoče zemljiške k stavbi že določena in v zemljiški knjigi vpisana kot splošni skupni del stavbe z ID X-17. Ta ugotovitev je skladna z zemljiškoknjižnimi podatki in zato pravilna. Odločitev o določitvi solastniških idealnih deležev na splošnih skupnih delih stavbe je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi neprerekanih navedb predlagateljev ter podatkov elaborata za katastrski vpis stavbe (3. točka 9. člena ZVEtL). Glede te, za pritožnico sporne odločitve, pa pritožbeno sodišče meni, da na njen pravni položaj glede zatrjevane lastnine na garaži v ničemer ne vpliva. Odločitev o obsegu pripadajočega zemljišča, sprejeta v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, upoštevaje drugi odstavek 7. člena in prvi odstavek 25. člena ZVEtL, ne postane materialno pravnomočna. Udeleženci in druge osebe lahko svoje zahtevke glede skupnih in posameznih delov uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih.
07.06.2017VSL Sklep Cst 285/2017Gospodarski oddelekPritožbeno sodišče dolžniku sicer verjame, da je preobremenjen, vendar pa ne more spregledati, da več kot eno leto ni uredil izplačevanja plače, ki jo je prejemal za svoje delo v ženinem podjetju niti ni upraviteljici redno pošiljal mesečnih poročil, čeprav je le-ta v tej smeri prvič ugovarjala že dne 18.11.2015 in mu je sodišče prve stopnje zaradi tega naložilo določene dodatne obveznosti s sklepom z dne 28. 4. 2016. Dolžniku pa že zakon nalaga, da mora med postopkom osebnega stečaja upraviteljici sporočiti vsako spremembo podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP (1. točka šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP), med drugim podatkov o skupnem mesečnem znesku plače.
12.05.2017VSL Sklep I Cp 3214/2016Civilni oddelek"Odvetniška pisarna A.", ki v tej pravdi nastopa kot tožeča stranka, ni ne fizična in ne pravna oseba. Odvetniška pisarna pač ni odvetnik, po katerem se imenuje. Čeprav morebiti v njej deluje več odvetnikov, pa samo zato še ni odvetniška družba in tudi ne nujno pravna oseba. Po 35. členu ZOdv se namreč odvetniška družba lahko ustanovi kot civilna odvetniška družba ali kot odvetniška družba, ki je pravna oseba; slednja se lahko ustanovi kot družba z neomejeno odgovornostjo ali kot družba z omejeno odgovornostjo. Sposobnost biti pravdna stranka pa ima samo odvetniška družba, ki je pravna oseba.
07.06.2017VSL Sodba I Cp 1180/2017Civilni oddelekŠlo je za obveznosti za tekoče potrebe zakoncev, za zadovoljitev potreb njune zakonske oziroma družinske skupnosti, kar velja tudi za vožnjo in ostale storitve v zvezi s preselitvijo toženkinega moža v nov, skupni dom in tudi v zvezi s prodajo njegovega posebnega premoženja, opravljeno po poroki s toženko. Te storitve bi sicer opravila sama, v okviru njune zakonske skupnosti oziroma pomoči enega zakonca drugemu, pa jih zaradi starosti in zdravstvenih težav nista bila zmožna. Za takšne obveznosti pa odgovarjata zakonca nerazdelno, torej odgovarja vsak zakonec upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče (torej od toženke ali od dedičev po pokojnem možu ali od vseh) vse dotlej, dokler obveznost ni popolnoma izpolnjena (prvi odstavek 395. člena OZ).
24.05.2017VSL Sklep I Cpg 372/2017Gospodarski oddelekStroške pritožbenega postopka bi morala ob uporabi drugega odstavka 158. člena ZPP nositi toženka. Ker pa je umik posledica sporazuma, po katerem vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, je sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
25.05.2017VSL Sodba I Cpg 681/2016Gospodarski oddelekProdajna pogodba bi ex lege prenehala zaradi neudeležbe tožene stranke na skupščini 31. 8. 2009 ali zaradi neizvedbe skupščine ciljne družbe iz kakšnih drugih razlogov le, če bi pravdni stranki takšno sestavino določili kot bistveno sestavino prodajne pogodbe. Pogodba je razvezana po samem zakonu, če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, dolžnik pa je v tem roku ne izpolni. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da dogovor o udeležbi tožene stranke na skupščini predstavlja stransko obveznost sporne prodajne pogodbe.
07.06.2017VSL Sodba in sklep I Cp 2739/2016Civilni oddelekTožnik uveljavlja svoj zahtevek na podlagi 56. člena ZZZDR, ki med drugim določa, da zakonec ima pravico terjati od drugega zakonca povračilo tistega, kar je ob poravnavi dolga, ki bremeni oba, plačal več kot znaša njegov delež (tretji odstavek 56. člena). Če je tekla pravda na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deleža na njem, pa ta dolg ni bil upoštevan, ne gre za res iudicata.
05.07.2017UPRS Sodba II U 313/2017-6Upravni oddelekPri razlagi zakonske določbe prvega odstavka 49. člena ZBPP je treba izhajati iz okoliščine, ali se je postopek, za katerega je bila upravičencu odobrena brezplačna pravna pomoč, končal v njegovo korist ali ne. V prvem primeru se odloča o vrnitvi brezplačne pravne pomoči po 48. členu, v drugem pa po 49. členu ZBPP. Slednji se uporabi tudi v primeru, ko je bil postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, končan na podlagi upravičenčevega umika tožbe, kot je bilo v obravnavanem primeru, saj tožnik ne zatrjuje, pa tudi iz podatkov spisa to ne izhaja, da bi tožnik tožbo umaknil, ker bi bil izven sodnega postopka njegov zahtevek izpolnjen.
21.06.2017UPRS Sodba II U 245/2017-6Upravni oddelekV dopolnitvi prošnje tožeča stranka razlogov, ki bi utemeljevali razumnost zadeve oziroma začetka postopka, ter s tem utemeljenost njene zahteve za odobritev brezplačne pravne pomoči, ni izkazala. Zato sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da gre za očitno nerazumno zadevo, saj je pričakovanje oziroma zahtevek, kot ga je oblikovala tožeča stranka, v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (pomanjkanje dokazov, konkretiziranje dejanj...).

12345678910 od 12naslednja › zadnja »

Dokazovati mora tisti, ki nekaj trdi.
Affirmanti incumbit probatio.