časovni standardi
Pričakovani časi opravljanja tipičnih procesnih dejanj
Časovni standardi določajo pričakovani čas opravljanja tipičnih procesnih dejanj in reševanja zadev na posameznih vrstah in stopnjah sodišč.
Predsednik Vrhovnega sodišča jih na podlagi 60. člena Zakona o sodiščih ob soglasju ministra, pristojnega za pravosodje, določi za vsako leto posebej.
Časovni standardi so določeni na osnovi podatkov o trajanju sodnih postopkov oz. faz postopkov.
Za prvostopenjska sodišča je oblikovan tristopenjski model časovnih standardov (časovni okvir A, kot najstrožji časovni okvir, ki določa najkrajše pričakovane čase reševanja zadev, časovni okvir B, kot srednji časovni okvir in časovni okvir C kot najmilejši časovni okvir, ki določa daljše pričakovane čase trajanja postopkov).
Za drugostopenjska sodišča je oblikovan dvostopenjski model (časovni okvir A, kot strožji časovni okvir in časovni okvir B kot milejši časovni okvir), za Upravno in Vrhovno sodišče, kot edini sodišči svoje vrste pa je določen le en časovni okvir. Pri tem se spremlja, v kolikšnem času sodišča rešijo določen obseg zadev; t.j. polovico, 75 odstotkov in 90 odstotkov zadev. Glede na rezultate (čas reševanja zadev) se sodišče uvrsti v ustrezen časovni okvir, lahko pa ne doseže niti najnižjega časovnega okvirja.
Zaradi uporabljene statistične metode določanja časovni standardi niso primerni za ocenjevanje časa reševanja posamezne zadeve ali dela posameznega sodnika, saj je te zaradi specifičnih okoliščin konkretnih primerov treba ocenjevati v vsakem primeru posebej.
Priloga:
Arhiv:
