| 26.03.2025 |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije |
VSRS Sklep I Up 22/2025
|
Upravni oddelek |
Sklep o izbiri ni zgolj pravno nezavezujoča informacija, prav tako pa tudi ne zgolj procesno dejanje v postopku javnega razpisa, temveč vsebinska odločitev o pravici vlagatelja vloge za dodelitev sredstev. Ker je bil izdan v javnopravnem postopku, ki temelji na ZJF in Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, gre za formalni akt, ki pridobi tudi naravo pravnomočnosti. S formalno pravnomočnostjo sklepa o izbiri postane ustavno varovan tudi položaj izbranega prejemnika sredstev, torej upravičenje skleniti pogodbo... |
| 24.03.2025 |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije |
VSRS Sodba X Ips 41/2023
|
Upravni oddelek |
V primeru izdanih računov za opravljene poslovodne storitve, na katerih je obračunan davek na dodano vrednost (DDV), ki ga prejemnik računov tudi poravna, se mora spoštovati načelo nevtralnosti kot temeljno načelo sistema DDV, ne glede na morebitno nacionalno ureditev, ki posredno (z omejitvami glede izvajalca poslovodnih storitev - le fizična oseba) onemogoča obračun DDV na opravljene poslovodne storitve.Za pravico do odbitka vstopnega DDV torej ni bistveno, da je po nacionalni ureditvi opravljanje dejavnosti poslovodenja omejeno na... |
| 11.03.2025 |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije |
VSRS Sklep VIII Ips 33/2024
|
Delovni in socialni oddelek |
Revizija napačno navaja, da 22. e člen ZSPJS ureja plačilo za dejansko opravljeno delo. Prav tako tožničin zahtevek ne temelji na okoliščinah, ki naj bi utemeljevale plačilo za dejansko delo, ampak plačilo dela plače iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela po 22. e členu ZSPJS. Plačilo za dejansko opravljeno delo je namreč plačilo za delo, ki ga delavec opravi mimo formalno predvidenih pogojev za opravljanje dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi; ko ne opravlja nalog svojega delovnega mesta, ampak naloge... |
| 11.03.2025 |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije |
VSRS Sodba V Ips 2/2024
|
Civilno-gospodarski oddelek |
V drugem odstavku 463. člena ZTFI-1 je določeno, da se za postopek odločanja Agencije uporablja ZUP, če v ZTFI-1 ni določeno drugače. To pomeni, da so v postopku odločanja Agencije, tudi v postopku nadzora, ki ga Agencija opravi na podlagi 443. člena ZTFI-1, kot je bilo v obravnavani zadevi, določbe ZUP subsidiarno upoštevne, to je takrat, kadar ZTFI-1 nima posebne ureditve, ki odstopa od ureditve ZUP in slednjo kot specialna izključuje. ZTFI-1 ima izrecne določbe o tem, kdo je stranka postopka nadzora in kdo se lahko udeleži postopka... |
| 19.02.2025 |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije |
VSRS Sodba II Ips 48/2024
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Nična kreditna pogodba, iz katere izvira zavarovana terjatev, ima za posledico neveljavno ustanovitev hipoteke. Zaradi učinkovanja načela akcesornosti je namreč ničen tudi sporazum o zavarovanju terjatve. Zaradi načela kavzalnosti, torej povezanosti zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla), pa je nično pogodbi pripadajoče zemljiškoknjižno dovolilo prve tožnice za vpis zastavne pravice toženke na nepremičninah v njeni lasti. Hipoteka pa se zaradi načela specialnosti zavarovane terjatve ne more raztezati na toženkino terjatev... |
| 10.02.2025 |
Vrhovno sodišče Republike Slovenije |
VSRS Sodba I Ips 69064/2020
|
Kazenski oddelek |
Maščevanje in močno sovraštvo (mržnja), ki sta v izreku izpodbijane sodbe ustrezno opisana, glede na analogijo intra legem v 4. točki 116. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) po utrjeni sodni praksi spadata med nizkotne nagibe, če sta po vsebini in intenzivnosti enakovredna brezobzirnemu maščevanju.Že po jezikovni razlagi 1. točke prvega odstavka 398. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je mogoče ugotoviti zahtevo po preizkusu izrečene kazni 30 let zapora ali dosmrtnega zapora na vsaj dveh stopnjah, kar sodišču tretje stopnje... |
| 20.05.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSLJ Sklep II Cp 683/2025
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Ustanovljena stavbna pravica lastniku nepremičnine ne more odvzeti niti pravnega interesa niti pravice zahtevati ohranitev in sodno varstvo stvarnih pravic, ki pripadajo njegovi nepremičnini. Njegova aktivna legitimacija za uveljavljeni zahtevek je podana.Stvarna služnost učinkuje tudi v korist vsakokratnega imetnika stavbne pravice na tej nepremičnini. Čeprav služnost dejansko izvršuje imetnik stavbne pravice kot lastnik zgradbe, ima takšno izvrševanje še vedno gospodarski pomen in predstavlja korist tudi za nepremičnino, obremenjeno... |
| 18.12.2025 |
Višje sodišče v Celju |
VSC Sodba Cpg 81/2025
|
Civilno-gospodarski oddelek |
V konkretni zadevi je treba uporabiti drugi odstavek 3. člena ZS in omenjeno pravno praznino zapolniti z analogno uporabo 200.a člena ZIZ v sporu, ki poteka med tožnico (imetnico maksimalne hipoteke, ki je v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom (izvajalcem) kot ločitvena upnica kupila sklop nepremičnin pod ocenjeno oziroma ocenjeno likvidacijsko vrednostjo) in toženko (lastnico ene od z maksimalno hipoteko obremenjenih nepremičnin (podizvajalko) in izločitveno upnico v stečajnem postopku). Po presoji pritožbenega sodišča gre... |
| 13.05.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSLJ Sklep V Cp 724/2026
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Denarna kazen v sklepu o začasni odredbi je izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od dolžnika doseglo spoštovanje obveznosti iz začasne odredbe, ki je v dejanju, ki ga lahko opravi le on sam. Izterjava denarne kazni zato nima nekega samostojnega "temelja", temveč je ta nujno odvisna od obstoja obveznosti in odločitve o njeni prisilni izpolnitvi. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, tako predstavlja pogoj, da sodišče lahko prične z izterjavo denarne kazni oziroma dovoli izvršbo po uradni dolžnosti.Pri sestavi predloga... |
| 01.06.2026 |
Višje sodišče v Ljubljani |
VSLJ Sklep I Cp 528/2025
|
Civilno-gospodarski oddelek |
Kršitev 8. člena ZPP je podana, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še skupaj, ne pa tudi, kadar ocena posameznega dokaza ni vsebinsko prepričljiva. Zato pritožbene navedbe o drugačni dokazni vrednosti zapisnika z naroka predstavljajo grajo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in ne procesne kršitve.Tožnica ni bila v zmoti glede bistvenih lastnosti predmeta pogodbe, temveč zatrjuje zmoto o okoliščini, da po sklenitvi dednega... |