Novo poročilo Sveta Evrope o evropskih pravosodnih sistemih
22.10.2020 / Vrhovno sodišče
Komisija Sveta Evrope za učinkovitost sodstva (CEPEJ) je danes objavila osmo poročilo o evropskih pravosodnih sistemih, ki med drugim kaže, da sodni postopki pred slovenskimi sodišči na prvi stopnji trajajo nekoliko dlje od povprečja, v nadaljevanju na drugi in na tretji stopnji pa so hitrejši kot v večini držav članic Sveta Evrope. Slovenija je med drugim v poročilu večkrat omenjena kot primer dobre prakse pri skrbi za uporabnike.
Poročilo CEPEJ, ki zajema podatke o poslovanju sodstva za leto 2018, obravnava vrsto vprašanj o pravosodnih sistemih – od proračuna, človeških virov, učinkovitosti in institucionalne organiziranosti pravosodja, do uporabe tehnologij in skrbi za uporabnike. Poročilo, ki naj bi med drugim služilo kot podlaga za sprejem ukrepov za izboljševanje kakovosti in učinkovitosti pravosodja, med drugim izpostavlja, da evalvacija sodnih sistemov ne pomeni rangiranja držav oziroma sodnih sistemov po učinkovitosti ali kakovosti, saj so le-ti zaradi zgodovinskih, kulturnih, pravnih, jezikovnih in drugih razlogov tako različni, da jih ni mogoče postaviti na povsem enak skupni imenovalec. Neposredna primerjava podatkov med državami brez upoštevanja vseh specifik sodnih sistemov in ustreznih pojasnil je zato lahko zavajajoča.
To ugotovitev CEPEJ v primeru Slovenije lepo ponazarja v zadnjih letih večkrat izpostavljeni podatek, da je naša država po številu sodnikov na 100.000 prebivalcev znotraj držav članic EU na prvem mestu. Za bolj jasno sliko je k tej informaciji potrebno dodati vsaj to, da je Slovenija v vrhu tudi pri številu novih civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev na prebivalca, prav tako pa na položaj na tem področju pomembno vpliva tudi dejstvo, da v drugih pravosodnih sistemih vrsta zadev ne sodi v sodno pristojnost (npr. izvršilne zadeve, zemljiška knjiga, itd.), tako kot v naši državi. V zvezi s tem je poveden še podatek, da se je med letoma 2010 in 2018 število sodnikov na 100.000 prebivalcev v večini držav povečalo, Slovenija pa po drugi strani v tem obdobju beleži enega največjih upadov, saj se je število sodnikov znižalo za več kot 15 odstotkov.
Nekoliko drugačno sliko od vtisa, ki prevladuje v javnosti, kažejo podatki o dolžini sodnih postopkov, saj podatki za leto 2019 Slovenijo po pričakovanem času rešitve civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev uvrščajo celo na šesto mesto v EU. Glede na najnovejše poročilo CEPEJ je naša država po pričakovanih časih rešitve v kazenskih, civilnih in upravnih zadevah na prvi stopnji počasnejša od povprečja, na drugi in tretji stopnji pa so postopki večinoma občutno hitrejši kot v večini držav članic Sveta Evrope.
Slovenija je precej visoko glede proračuna sodišč na prebivalca, kar je v precejšnji meri povezano s številom sodišč in sodnikov ter omenjenimi širšimi sodnimi pristojnostmi v primerjavi z drugimi državami. Po drugi strani pa spada v skupino, kjer so tako plače sodnikov kot tudi tožilcev na začetku kariere nižje od evropskega povprečja, na koncu kariere pa je plača slovenskega sodnika celo veliko nižja v primerjavi z evropskim povprečjem.
Izpostaviti velja tudi dejstvo, da Svet Evrope v zadnjih letih posebno pozornost namenja uporabnikom sodnih storitev, saj so analize in uporaba podatkov s tega področja po eni strani sodstvu v pomoč pri zagotavljanju boljšega in učinkovitejšega sodnega varstva, po drugi strani pa povečujejo legitimnost sodnih sistemov. Slovenija je v tem kontekstu v poročilu večkrat omenjena kot primer dobre prakse pri skrbi za uporabnike, pri čemer je posebej izpostavljen projekt Izboljšanje kakovosti sodstva, ki je lani prejel najvišjo nagrado Sveta Evrope in Evropske komisije – Kristalno tehtnico sodstva.
Prvi del Poročila CEPEJ - tabele, grafi in analize
Drugi del Poročila CEPEJ - profili držav
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.