Odločba Vrhovnega sodišča ne omejuje dostopa do sodb sodišč

V sodstvu smo načelno zavezani transparentnemu delovanju in tega ni spremenila niti sodba Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 4/2020. Ta sodba je sicer obravnavala vprašanje, kateri zakon je pravilna pravna podlaga za vpogled v tožilske in sodne spise. Odločila je, da so to zakoni, ki urejajo postopke pred sodišči (Zakon o kazenskem postopku, Zakon o pravdnem postopku in drugi procesni zakoni), ki zagotavljajo tako ustrezno varstvo človekove pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, kot tudi uresničevanje pravice do dostopa informacij javnega značaja na teh področjih. Če torej navedeno področje ureja procesni predpis za delo sodišč in ne ZDIJZ, še ne pomeni, da so sodbe iz tega razloga postale nedostopne javnosti. Navsezadnje je to razbrati tudi iz navedbe v citirani sodbi, in sicer, da so za transparentno delovanje sodišč z zakoni vzpostavljena “temeljna pravila o tem, da so javne tako sodne obravnave kot tudi razglasitve sodb, na podlagi česar je javnost vselej lahko seznanjena z vsebino odločitev sodišč. Prav tako pa so sodne odločbe tudi sicer javno objavljene na spletnih straneh sodišč.”

Zato sodba ni v ničemer omejila transparentnosti delovanja sodišč in njihove dolžnosti, da javnost obveščajo o pomembnih odločitvah. Prav tako pa sodba ni v ničemer posegla v obveznost sodišč, da ob veljavnih zakonskih podlagah zagotavljajo novinarjem dostop do odločitev sodišč (torej predvsem tudi do sodb), ki jih potrebujejo za uresničevanje svojega poslanstva obveščanja javnosti v javnem interesu, skladno z merili in tistimi omejitvami, ki izhajajo iz Ustave in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vsaka javna sodba ni torej več le “spisovni podatek”, temveč postane zaradi svoje javne narave predmet javnosti, njenega javnega obravnavanja, komentiranja in/ali kritiziranja.

V primeru zavrnitve dostopa do sodbe sodišča, ki bi bila po mnenju zainteresirane osebe neutemeljena, pa ima ta oseba možnost izpodbijanja take odločitve s tožbo v upravnem sporu. Tako je tudi s tem pravnim sredstvom odprta pot preverjanja utemeljenosti omejitve transparentnosti delovanja sodišč v konkretnih primerih.

Na to, da se morda naknadno v posameznih primerih stališča Vrhovnega sodišča RS predstavljajo ali razlagajo zmotno, pa sodišče žal ne more vplivati.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.