zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S ponedeljkom, 16.11.2020, sodišča do preklica poslujejo v omejenem obsegu in naroke opravljajo le v nujnih zadevah.

Stranke in njihovi pooblaščenci naj za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Obisk sodišč za nevabljene stranke je možen le ob predhodnem dogovoru oz. najavi.

Več informacij >

pomembno

zapri pomembno

S ponedeljkom, 16.11.2020, sodišča do preklica poslujejo v omejenem obsegu in naroke opravljajo le v nujnih zadevah.

Stranke in njihovi pooblaščenci naj za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Obisk sodišč za nevabljene stranke je možen le ob predhodnem dogovoru oz. najavi.

Več informacij >


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Predlog za prenos krajevne pristojnosti možen le v določenih primerih

datum: 11.11.2020
vir: Vrhovno sodišče

Nezadovoljstvo z izidom pravnih sredstev, medijska izpostavljenost zadeve in (ne)zaupanje splošne javnosti v (ne)pristranskost sojenja ne morejo biti razlogi za prenos pristojnosti.

Vrhovno sodišče je poudarilo, da so odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov, ki sodijo v konkretni zadevi, namenjena redna in izredna pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takšnega sodnika. Neuspeh strank s takšnimi predlogi sam po sebi ne pomeni nepravilnosti odločitev o teh pravnih sredstvih in ne predstavlja “drugega tehtnega razloga” v smislu 67. člena zakona o pravdnem postopku za prenos krajevne pristojnosti celotnega sodišča v določenem sodnem postopku.

Dodatno je sodišče poudarilo, da medijska izpostavljenost ne more biti razlog za prenos krajevne pristojnosti, saj bi lahko v nasprotnem deležniki v postopkih že samo z vzbujanjem medijske pozornosti izigrali pravila procesnih zakonov o določitvi krajevne pristojnosti.

Enako velja za vtis nezaupanja splošne javnosti. Javnost namreč prav vseh okoliščin konkretne zadeve ne pozna in je tako javno mnenje odvisno od nepopolnih informacij, ki jih lahko pristojno sodišče zaradi tajnosti zadeve dopolni le v omejenem obsegu.

Vrhovni sodniki so dodali, da je v primeru medijske odmevnosti in interpretacij vsebine sodnega postopka s strani oseb, ki s sojenjem niso seznanjene, sodišče upravičeno in tudi dolžno, celo v zadevi, kjer je javnost izključena, podati informacije z namenom objektivnega prikaza celotnega poteka dogodkov.

V zadevi je odločal sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovni sodnica in sodnika mag. Rudi Štravs kot predsednik ter Jan Zobec in dr. Ana Božič Penko kot člana.

 

Sklep IR 162/2020 (zapis PDF)

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.

Kdor molči, nikakor ne priznava, vendar pa je res, da ne zanika.
Qui tacet, non utique fatetur: sed tamenverum est eum non negare.